– SREČANJE Z JEZUSOM

 

 

SREČANJE  Z  JEZUSOM

 

 

Sem tisti, ki sem med vami in skozi vas delujem. Poznate me kot Jezusa.

Nisem Jezus krščanske in biblijske tradicije. Sem Ješua Beljusef. Živel sem kot človek,  iz mesa in krvi. Dosegel sem zavest Mesije dolgo pred vami. Pomagale so mi moči, ki so iznad vaših predstav (imaginacij). Moj prihod je bil kozmični fenomen, ker sem se ustvaril v ta namen. Ni bilo lahko. Nisem uspel predati ljudem veličino božje ljubezni. Bilo je veliko nerazumevanja med ljudmi. Moj prihod je bil preuranjen – vendar nekdo mora začeti. 

Moj prihod bi lahko primerjali z metom kamenja v bazen, polnem rib. Ribe so se razbežale, kamen je pristal na dnu, valovi pa so še dolgo valovali. Toda delo v »podzemlju« se je začelo in voda na površini je neprestano valovila. Zaradi nerazumevanja je nastalo veliko prepirov. Tisti, katerih se je dotaknila energija Mesije, je ne morejo privesti v življenje. Veliko časa je preteklo, da lahko zavest Mesije zakorači po zemlji. Zdaj je ta čas. Vrnil sem se za vse, ki me želijo slišati in razumeti skozi tišino srca. Ne pridigam in ne obsojam. Moje upanje je govoriti vam o ljubezni, ki se je lahko vsakdo dotakne in je vsakomur dostopna. Sem del Velike Zavesti, Velikega Bitja, nisem pa Jezus, ki ga je ustvarila religija in cerkev. Ni mi všeč ime Ješua, ker je postalo izkrivljeno vse, kar predstavljam. Jezus je last cerkve in religijskih avtoritet. Skozi stoletja so me preoblikovali v interese religij in zelo vesel bi bil, ko bi opustili ta lik, to dediščino. Sem Jezus, iz krvi in mesa, sem vaš brat in prijatelj. Ne bojte se me! Objemite me, kot bi objeli nekoga iz svoje družine, ker sem vaša družina. Energija Mesije prihaja iz kolektivne energije in se je dvignila nad dualistični svet, katerega namen je videti nasprotja: dobro – slabo; dajanje – jemanje kot isto energijo. Ni eno proti drugi, je enost, brezpogojno sprejemanje realnosti in ni več dvojnosti. Energija Mesije pozna vsa nasprotja misli, čustev in dejanj kot eno, dopolnjeno Božjo energijo.

Primer: energija Mesije prepoznava konflikte med narodi (vojne) in njeno srce joče, vendar ne obsoja! Čuti bolečino in ponižanje, srce je polno sočutja, vendar ne obsoja. Energija pazljivo opazuje moža z orožjem, čuti njegovo grenkobo, čuti žalovanje, vendar ne sodi – obsoja. Opazuje z globokim sočutjem, ne sodi, ker ve, da so to koncepti lastne izkušnje, ker je hkrati žrtev in agresor; gospodar in suženj; prepoznala je, da je v sredini, med obema skrajnostima. Energija Mesije je prešla vse dualistične energije. Poistovetila se je s temo in nato s svetlobo, vendar ni ničesar spremenila (ker je bila oboje!). Zavest je pridobila novo vrsto enosti in to je energija Mesije. (Mesija je skupek vseh energij – Enost). Energija Mesije je bolj polje uravnoteženih energij kot energija človeškega (osebnostnega) bitja.  Je kolektivna energija, kjer veliko celic deluje skupaj in funkcionira kot organizem. Ta poseben vidik lahko imenujemo kot angele ali nadangele. Tipični angel je po eni strani individum (kot človek), je pa tudi brez vsakega egoizma in se razdaja za druge (bolj ko se ljudje zavedajo, manj je sebičnosti). 

 

 

 

 

Jezusova misija na Zemlji

 

Je energija prihodnosti, ki je prispela na Zemljo, da bi prinesla znanje in razsvetljenje ljudem. Prihaja  iz drugega sveta, druge dimenzije. Prinaša visoke  energije njegove realnosti – Jezusova energija. Skozenj prihaja ogledalo božjega Vira, kot spečega potenciala miru, svobode, samo-mojstrstva. Vsak človek je gospodar svoje realnosti, ki jo vsak trenutek ustvarja. Lahko opusti svojo borno resničnost ter omogoči vstop svetlobi in s tem spremeni svojo resničnost.

Človek je gospodar svojega življenja, vendar predaja svojo moč drugim avtoritetam, ki trdijo, da poznajo resnico in mu želijo dobro. To se dogaja na vseh področjih življenja – v politiki, zdravstvu, vzgoji, šolstvu…

Vsa zabavišča so polna lažnih vrednot in »imidžev«, ki jih povezujete s srečo, uspehom, lepoto; služijo pa samo tistim,  ki so si jih izmislili. Veste, koliko denarja (energije) je izgubljene za ustvarjanje imidža  v časopisih, filmih, TV, radiu… Vsi mediji jih širijo kar naprej.

Od kod prihajajo te upodobitve, zakaj so, kdo jih je programiral?

Njihov namen je delovanje na ljudi. Upogiba jih brez vsakega fizičnega nasilja, brez fizične moči. Zaradi »imidža« ljudje prodajajo svojo moč. Človeška iluzija je, da tega sploh ne občutijo, vendar v bistvu nasilje obstaja. Je kot neopazno pranje možganov, vendar je v zahodni kulturi zelo prisotno. Luč prinaša širino, zavedanje in prozornost v strukturo misli in čustev, ki oblikujejo vaše življenje. Svetloba je nasprotje opranih možganov. Ko svetloba vstopa v realnost, lomi povezanost med močjo in avtoritetami ter hierarhijo, ki temelji na njih. Osvetljuje zlorabo moči in ljudi osvobaja iluzij.

Jezus je bil grožnja avtoritetam s svojim izžarevanjem. Povzročil je možnost, da so ljudje videli življenje in stvari takšne, kot v resnici so. Hierarhija ni mogla tega niti sprejeti niti trpeti. Namen tega nosilca luči je bil težak – bil je pionir. 

 

Rezultati Jezusovega prihoda na zemljo

 

Jezusov prihod je posejal seme energije Mesije. Besede, ki jih je izrekal, so se dotaknile src ljudi v njihovi podzavesti na ravni duše. Globoko v duši je spomin deloval – nekaj se je premaknilo, kar lahko občutimo v fizičnem svetu. Ustvaril je veliko hrupa, ker je učil nove, popolnoma drugačne stvari. Ko je prinesel luč, je močna tema  zaživela. Luč je ustvarila konfrontacijo. Jezus je hotel zlomiti konstrukcijo moči in sprostiti zaprte energije. Tema je energija, ki hoče zatirati in nadzorovati, zato sta si ti dve energiji nasprotni.  Ko ena poseduje premoč, se druga brani in tako vzpostavlja ravnotežje. Zato je Jezusov prihod ustvaril veliko nasilja – vojn, ki je nasprotje luči, ki jo je širil. Tudi njegove učence, ki so mu sledili, so ubijali – nasilne reakcije. Kristjani, ki so ga častili in gradili cerkve, so delovali nasilno (inkvizicije, ubijanje nekristjanov…). Ime Mesije je potemnelo pod barbarskimi dejanji  kristjanov in nekristjanov.

Bitja luči, ki so se odločila, da pošljejo Jezusa, kot poslanca na zemljo, so se zavedala, da ta mogočna energija lahko povzroči reakcijo teme. Jezusov prihod je bil kot komet, kot potreba energij, ki jih je skrbelo za zemljo in zemljane, ki so zgrešili svojo razvojno pot (vojna, nasilje…). 

Jezusov prihod je prebudil veliko teme, po drugi strani pa je zasadil seme Mesije v srca mnogih ljudi. Glavni namen njegovega prihoda je bil prebuditi duše delavcev luči, ki so dojemljivi in odprti za njegovo energijo. Veliko se jih je izgubilo v zadušljivi energiji teme (denar, pohlep…). Delavci luči so poslanci luči in imajo podobno misijo kot Jezus, vendar so manj povezani s samo-stvarnikom kot je bil Jezus, ker nosijo bremena karme in iluzije zemeljske ravni. So bolj povezani s preteklostjo (izgubljeni v temi) in manj povezani s seboj.

Ko je bil Jezus utelešen, je bil to izreden dogodek – nekaj zelo posebnega, kajti on ni imel karmičnega bremena preteklosti, zato je obdržal svojo povezanost z lastno božanskostjo. 

Zavedanje bitij luči, ki so se skupaj odločila, da pošljejo Jezusa na zemljo, ni bilo popolno. 

Vsako zavestno bitje se ves čas spreminja in razvija. Pri ljudeh običajno velja trmasto prepričanje, da je vse vnaprej urejeno po božjem načrtu. Iz tega koncepta izhaja prepričanje, da Bog vlada in vse ve. Ta koncept oziroma prepričanje je napačno. Ni usode, ki bi bila določena vnaprej, obstajajo samo možnosti kot rezultati notranjih izbir, ki jih je človek sprejel. Jezusov prihod je bil sprejet in zamišljen v Kolektivni Svetlobni Energiji, katere del je sam. Ta odločitev je bila povezana z nevarnostjo in nepredvidljivim rezultatom.

Kolektivna Svetlobna Energija je kraljestvo angelov, ki ima močno povezavo z Zemljo in ljudmi, ker pomaga ustvarjati ljudi in Zemljo. Pravzaprav ste del tega in niste ločeni.

Moje sporočilo: »Verjemite vas in poiščite resnico v svojem srcu! Ne verjemite prav nobenim avtoritetam izven vas. Ironija krščanske religije me je postavila izven vaše realnosti kot avtoriteto, katero morate oboževati, malikovati in ubogati. To je nasprotno mojemu resničnemu namenu. Moj namen je bil pokazati vam, da ste Mesije vi sami. Prosim, prepoznajte svojega notranjega Mesijo in mi vrnite mojo človečnost; sem Jezus iz mesa in krvi, vaš brat in prijatelj!«

 

Nova zemlja 1

 

V teh dneh je na zemlji veliko sprememb. Nova zavest žari in bo slej ko prej dobila tudi fizično obliko, vendar še vedno ni jasno, kakšna bo ta sprememba. Prihodnost je vedno nejasna, edina jasnost je v sedanjosti. Iz izvora sedanjosti vodi v prihodnost neskončno možnosti zanjo. Na podlagi preteklosti lahko predvidimo, da je kakšna prihodnost bolj logična kot druga, vendar je izbira vedno vaša. Vi ste tisti, ki določate, ali bo prihodnost temeljila na preteklosti. 

Napoved temelji na možnostih in le-te temeljijo v preteklosti. V vaši moči je možnost, da se »odklopite« od preteklosti, in izberete drugačno pot, drugačno prihodnost. Imate svobodno voljo in moč, da se spremenite, da se ustvarite na novo! To je moč, v katero je postavljena vaša božanskost, je moč ustvarjati iz ničesar; ta božanska moč pripada vašemu bistvu.

Ko rečemo, da je to doba sprememb, ne pozabite, da ste vladarji svoje realnosti. Ni vnaprej pripravljenega programa ali kozmične moči, ki bi izničil pot vaše duše ali bi izničil vašo moč za ustvarjanje lastne realnosti. Teh stvari ni! Vsaka duša na zemlji bo izkušala spremembo na način, ki ustreza njeni notranji nameri.

Obstaja veliko realnosti. Realnost, ki jo izberete, odgovarja vašim notranjim željam in potrebam.

Od leta 1950 do 2070 je poseben čas, v katerem se končujeta dva zavestna ciklusa. Osebni ciklus ali sct  in planetarni ciklus. Končevanje teh ciklusov je paralelno in povezano ter drug drugega podpirata (se vzajemno krepita – podpirata). Za del človeštva je dopolnjen osebni ciklus večnega življenja. Večina duš, ki dopolnjuje svoj ciklus, so »workers of the light«  (delavci luči). 

 

 

 

 

Karmični osebnostni cikel

 

Zemeljsko življenje, ki ga izkušate, je del večjega ciklusa vašega duše. Ta ciklus je programiran za izkušanje dualizma v popolnosti. V okviru vašega ciklusa ste bili ženske in moški, bolni in zdravi, revni in bogati, »dobri« in »slabi«. V nekaterih inkarnacijah ste bili vpeti v zemeljsko življenje kot kmetje, rokodelci, delavci. Živeli ste duhovno naravnana življenja in bili pritegnjeni v religije. Bila so obdobja, ko ste raziskovali zemeljska kraljestva (politika) in tudi obdobja, ko ste se ukvarjali z umetnostjo. Pogosto se je vaša duša specializirala za eno stvar.

Dušo delavca luči pritegne religiozno življenje kot so menihi, šamani, čarovnice; ljudje, ki imajo nadnaravne danosti – možnosti. Te vrste ljudje so posredniki med fizičnimi in duhovnimi kraljestvi in so svoje sposobnosti še razvijali. Če čutite močan impulz duhovnosti, vam le-ta pove, da ste član družine delavcev luči. Zemeljsko življenje vam omogoča izkušnjo biti človek v polnem pomenu.

Kaj je posebnost biti človek?

Človeška izkušnja je mogočna in raznolika. Ko živiš človeško življenje, izkušaš misli, čustva, fizičnost. V tem polju je dualizem – nasprotja, močna izkušnja, veliko bolj kot izkušnje v astralnih poljih. Mogoče si je težko predstavljati, vendar bi mnogo bitij rado korakalo z vami. Zelo radi bi, kot ljudje, izkušalo človeške izkušnje. Človeško izkušanje realnosti je zelo dragoceno. Čeprav si ta bitja lahko zamišljajo veliko stvari, je pravo zadovoljstvo samo izkušanje realnosti na Zemlji.

Kreacija na Zemlji je pogosto borba in ko dopolnjujete svoje sanje, se srečate z mnogimi reakcijami. Kreacija v astralnem svetu je lažja. Ni časovnega prepada med mislijo in ustvarjanjem, zato lahko ustvarite vse. Omejitev ni. Takoj ko vizualizirate lep vrt, le-ta stoji pred vami.

Ko se rodite na zemlji, je za ustvarjanje realnosti v materializmu potreben velik napor. Namera mora biti močna in stalna, prisoten mora biti čisti um in zaupanje srca. Na zemlji se morate spopasti s počasnim, trmastim in vztrajnim materialnim svetom. Premagati morate svoje lastne nasprotne impulze v vas samih, soočate se z dvomi, pomanjkanjem znanja, izgubo vere. Zaradi naštetih vzrokov ima kreacija veliko ovir. Prav ti potencialni problemi in napake so vzroki, ki bogatijo večno življenje in ga vrednotijo. V tem procesu so vaši izzivi, ki jih srečujete, vaši veliki učitelji.  Zemeljskim izkušnjam podarjajo globino in širino – bolj kot procesi kreacije v astralnem svetu brez naporov. Manj napora pomeni manj pomena. Astralna bitja, ki ne morejo izkušati življenja na zemlji, to vedo in razumejo. 

Težave v vaši realnosti vas žalostijo, včasih se ustvarjanje – kreativnost zaključi z bolečino in razočaranjem, vendar je možno na neki točki najti ključ do miru in sreče. Ključ lahko najdete v svojem srcu in ko ga boste našli, se nič, kar je ustvarjenega v astralnem svetu, ne bo moglo primerjati z vašo radostjo. To je rojstvo vašega mojstrstva, vaše božanskosti.

Razburjenje ali prebujenje vaše božanskosti vam bo omogočilo vaše samozdravljenje. Božja ljubezen vam ozdravi vse globoke rane, zaradi katerih ste trpeli v vseh življenjih. Nato boste zdravili in pomagali drugim ljudem z enakimi težavam. Lahko jim boste pomagali na njihovi poti do božanskosti. 

 

 

 

 

 

 

 

Namen izkušanja dualizma

 

Ne zmanjšujte pomena svojega življenja na zemlji. Pripadate ustvarjalnemu in najbolj pogumnemu in naprednemu delu Boga (vse, kar obstaja). Raziskovanje neznanega in ustvarjanje novih stvari v kraljestvu dualizma je namen, je več kot si lahko predstavljate. Težko je razložiti najglobji pomen vaše poti, lahko pa rečemo, da ste ustvarili novo vrsto zavesti, ki doslej na zemlji še ni obstajala ( iz uma v srce).

Vedite, da ni namen spremeniti temo v svetlobo ali slabo v dobro. Tema in svetloba, dobro ali slabo so naravna nasprotja.  Delujejo samo skupaj, obstajajo samo skupaj. Bistvo je, ne »premagati« ene strani.  To je duhovna akademija, ki je ustvarila »tretjo energijo«. Je vrsta zavesti, ki sprejema obe nasprotji z energijo ljubezni in razumevanja. Resnični namen vaše poti ni premagati temo s svetlobo, ampak preiti obe nasprotni strani in ustvariti novo vrsto zavedanja, ki zmore čuvati enost obstoja – luči in teme skupaj (…iskanje bisera – skrivnost: ko iščemo biser, ga ustvarjamo. Biser je duhovno zlato – zavest Mesije. Biser si ti, ki si se spremenil skozi izkušanje dualizma.)

To, kar imamo, je resničen paradoks; ko iščeš novo, ga ustvariš. Postaneš biser v božanski kreaciji. Za ta proces nima Bog drugačnega načina. Tisto, kar moraš najti, še ne obstaja, ker mora biti ustvarjeno skozi tebe! (Ti šele ustvarjaš.) Zakaj Boga tako zanimajo nove kreacije? Zelo preprosto.

 

1. Bog je absolutno dobro in je vse, kar obstaja. 

 

Dobro je na vsakem koraku, za vsakim vogalom. Ker je bilo vse samo dobro, so bile stvari zelo statične in brez življenja, rast ni bila možna, niti razvoj. Lahko rečemo, da je vse stalo. Za spremembo in možnost razvoja in rasti ter širjenja je Bog moral ustvariti nekaj drugačnega od dobrega, ki je vladalo. Za Boga je bilo težko ustvariti nekaj, kar On ni. Kako lahko »dobro« ustvari »slabo«? Ne more.  Zato je Bog iznašel način, ki se imenuje NEZNANO, neznano kot nasprotje dobremu. Ustvarja iluzijo, da smo ločeni od dobrega, ločeni od Boga. Neznano, to kar si, je stimulacija za spremembo, rastjo in širitvijo, ki je v vašem kozmosu – univerzumu. Neznano prinaša strah. Strah prinaša potrebo po nadzoru in nadzor prinaša preizkušnjo moči. To so vsi pogoji, da lahko »slabo« cveti. Stanje: bitka med dobrim in zlim. Bog je potreboval dinamiko nasprotja, da je odstranil zastoj kreacije – stvarstva. Mogoče vam je težko razumeti, ker ste priča trpljenju, ki ga povzroča strah in nevednost, ampak Bog vrednoti te energije, ker le-te omogočajo iti še dlje, širjenje, preseči sebe. 

Od tistih bitij, ki so z Njim ustvarjali, je Bog zahteval masko nevednosti za izkušanje nasprotij v največji možnosti in polnosti.

Postavite se za nekaj časa v pozabo o vaši resnični naravi. Strinjali ste se in skočili v nevednost, vendar je bilo tudi to pozabljeno, zato ste pogosto prekinjali Boga. V bistvu si Bog in Bog je ti. Tudi vse težave in žalost v tvoji globini povzročajo navdušenje in razburjenje zaradi dualističnega življenja. Ko začnete to pot, se spopadate s strahovi in nevednostjo skozi zabrisan spomin na dobro, na dom v svoji zavesti. Borite se s strahom in nevednostjo ter hrepenite po »domu«, vendar greste domov pod drugačnimi pogoji, ker se je kreacija, zaradi vaše poti, spremenila. 

Konec poti se bo zgodil, ko boste postali večji kot dobro in zlo, luč ali tema… Ustvarili boste tretjo energijo, ki je energija Mesije. Razširili boste božjo kreacijo in boste nova božja kreacija. Skozi vas bo šel Bog izza svojega stvarstva (kreacije, bo presegel svoje stvarstvo – samega sebe), ker bo na zemlji rojena zavest Mesije.

Kaj je zavest Mesije? Da človek izkuša veliko plasti dualizma in ga sprejme! Tako se bo rodil nov človek na zemlji. Ta človek mora zdaj opustiti dualizem in si priznati svoje božanstvo (prevzeti nase vso odgovornost  zase). Ta novi samo-stvarnik bo drugačen, kot je bil v preteklosti, globji in bogatejši od zavesti, s katero se je rodil. S to izkušnjo dualizma se je Bog obogatil. To je energija samo-Mesije prihodnjih Mesij, ki govorijo skozi vas. 

 

 

 

 

Kako preseči dualizem (končati karmični ciklus)?

 

Življenjski zemeljski ciklus se končuje, ko igra dualizma ni več vaša (ko več ne sodimo, niti z besedo, niti s čustvi – mislijo). Dualizem dobi bistvo, ko se postavite na eno stran (bogat – reven; zdrav – bolan…). Ni važno, kakšen namen izpolnjujete, ko se istovetite z igralcem v gledališču, vas dualizem ujame. Ko sodite, ste na eni strani.

To ni napaka, mora biti tako, kot je; sebe morate pozabiti, da lahko izkušate vse plati dualizma in zmanjšate zavest, da lahko igrate v drami življenja, in to zelo dobro! Pozabite se tako zelo, da verjamete, da je igra in drama edina obstoječa realnost. Počutite se osamljenega in prestrašenega, vendar vas ne preseneča, ker igra dualizma temelji na strahu in nevednosti.

Za razumevanje igre dualizma je tipično:

1) Čustveno življenje v osnovi ni stabilno. Ni sidrišča – ali smo zgoraj ali spodaj; jezni ali odpuščajoči; širokogrudni ali ozkosrčni; depresivni ali razburjeni; srečni ali žalostni. Vaša čustva se zibajo od enega do drugega nasprotja. Izgleda, da ne kontrolirate te vibracije (nimate kontrole nad čustvi).

Tipično 2) Zelo aktivni ste v zunanjem svetu. Važno vam je, kaj drugi mislijo o vas, kako vas cenijo. Cenjenje samo je odvisno od drugih zunanjih dejavnikov družbe. Odsevajo vam to, kar ste. Poizkušate izpolnjevati standarde (kaj je prav in kaj je narobe).

3) Imate zelo striktna merila, kaj je dobro in kaj je slabo. Vaša ocena (sodba) nudi občutenje varnosti. Življenje imate dobro organizirano, ko dejanja, misli ali ljudi opredeljujete na prave (dobre) in slabe.

Kaj je skupnega vsem tem tipom? Kar delate ali občutite, to ni resnično vaše bistvo. Zavedanje leži na zunanjem delu zavedanja in tam gospodari strah. Vodi vas strah.

 

Vaja:

Vzemite si minuto časa. Sedite zravnano, sprosttei celo telo, noge so na tleh, globoko dihajte. Predstavljate si, da greste  po vaški poti, čutite sonce in veter v laseh in na obrazu, poslušate glasove narave. Prosti ste in srečeni. Ko stopate po poti, nenadoma zagledte otroke, ki tečejo naproti. Kako vaše srce reagira na ta pogled? Koliko otrok stoji pred vami? So fantje ali deklice? So oboji? Pozdravite jih in jim povejte, da ste veseli tega srečanja. Povežite se samo z enim otrokom, ki zre v vaše oči. Sporočilo ima za vas. Prinaša vam novo energijo, ki jo ta trenutek potrebujete. Imenujte energijo, ki vam jo prinaša notranji otrok. Ne sodite ga. Preprosti se mu zahvalite! Nato »spusttei« sliko. Vrnite se v ta čas in prostor, občutite tla pod nogami, nekajkrat globoko vdihnite  in izdihnite.

Med vajo ste se povezali  s skrivnostjo, skritim delom vas samih. To vajo po želji večkrat ponavljajte in se pogovarjajte tudi z drugimi otroki.

Ko vstopate v svojo notranjost in se povezujete s tistim delom sebe, ki je skrit in potlačen, postajate bolj »prisotni«. Vaša zavest gre izza vaših vzorcev mišljenja in ponašanja, ki jih vodi strah; strah, ki ste ga sprejeli in je tako dolgo običajen in domač. Zavest sprejme zase odgovornost in zdravi žalost, jezo in notranjo bolečino, tako kot starši tolažijo otroka. 

 

 

 

 

Način, kako opustiti dualizem

 

1) Poslušajte jezik duše, ki vam govori skozi čustva!

2) Delujte po teh sporočilih, spreminjajte, kajti duša želi spremembo!

3) Cenite tišino, kajti samo v lastni tišini lahko slišite šepet vaše duše.

4) Dvomite v miselne vzorce in printe, ki zapirajo in onemogočajo prosto izkušanje inspiracije in volje. 

 

Točka obračanja – v opuščanju dualizma

 

Ciklus življenja na zemlji se končuje, ko je zavest zmožna držati vse dualistične izkušnje v svojih rokah in se lahko osredotočite na sedanjost (v rokah držite dualizem in se ga zavedate). Ko se poistovetite z enim vidikom dualizma (s svetlobo in ne s temo), zavest sedi na gugalnici. Karma je kot ustvarjanje ravnotežja te vibracije, s katero se ukvarja zavest. (Karma je rezultat.)  Opustitev karmičnega kolesa je možna, ko se zavedanje – zavest, ne poistoveti s čustvi, ki valovijo, ko je zavest v sredini (gugalnice). Ta center je tišina, je ravnotežje. Ta center je točka, kjer izstopamo s karmičnega kolesa. Čustva, ki vladajo v tem centru, so tišina, sočutje, tiha radost. 

Grški filozofi so jo imenovali atrakcija – tišina duše. Sodbe in strahovi so energije, ki vas zelo vržejo iz centra. Ko vse bolj opuščamo te energije, postajamo vse bolj tihi in zazrti vase. Resnično vstopate v drug svet, v drugo raven zavesti in to se dopolni tudi v zunanjem svetu. Pogosto bo to čas sprememb in opuščanje vidikov v vaših življenjih. V osebnem življenju bo to odsevalo kot razne »revolucije« in popolni kaos v vsakodnevnem življenju. Z našega vidika je to povsem normalno, kajti notranje spremembe odsevajo navzven. Vaša zavest ustvarja materialno realnost, v kateri živite. Vedno je bilo tako. Opuščanje dualizma traja nekaj časa. Prepoznavanje plasti teme (podzavesti) je postopni proces, vendar se takoj, ko zakorakate na to pot v svojo notranjost, oddaljite od igre dualnosti. Ko okusite resnični pomen atrakcije (mir duše), se bo preobrat (točka vračanja) dopolnil. Ko boste izkušali tiho radost, ki objema dejstvo, da ste »s seboj«, boste vedeli, da je to tisto, kar ste ves čas iskali. Znova in znova boste prihajali v svojo notranjost, da bi to izkušali. Ko boste zasidrani v lastni božanskosti, boste izkušali vse lepote sveta iz te situacije. Sreča ni nikoli v materialnih stvareh, živi v načinu, kako se izkušate. Ko je v srcu mir in radost, vam vse (ljudje in stvari) podarjajo mir in radost. 

V teh časih se pripravlja skupina duš, da izstopi iz cikla karme. To so workers of the light (iskalci luči so eden od prevodov) – delavci luči. Vendar ta ciklus ne zaključuje le skupina človeških duš, tudi Zemlja, na kateri živite, prehaja zelo globoko transformacijo. Zaključuje se planetarni ciklus, zato je ta čas zelo specifičen; oba ciklusa namreč potekata vzporedno.

 

Nova zemlja 2

 

Planet in ljudje se ciklično razvijajo. Ni redko ali nenavadno, da človeške duše sestopajo s karmičnega kolesa, posebnost je v tem, da tudi sam planet zaključuje svoj karmični ciklus. Mati Zemlja prehaja notranjo transformacijo, katere rezultat bo nova oblika zavesti v bitju planeta. Ni pomembno, na kateri točki razvoja so posamezne duše, ker bo transformacija planeta vplivala na njih. Zemlja je vaš dom. Lahko jo primerjate s hišo, kjer prebivate in si predstavljate, da se obnavlja. To bo zelo vplivalo na vaš vsak dan. To boste lahko občutili kot blagoslovljeno spremembo ali moteč dogodek. Če pričakujete nov dom in ste usklajeni s temi spremembami ter potujete z njimi, vas bo transformacija Zemlje podpirala in tudi vaša lastna transformacija se bo krepila.

V tem času se je Zemlja skoraj zlomila pod karmičnimi bremeni ljudi. Negativnosti in nasilje, ki izhajajo iz tega karmičnega bremena, ustvarjajo »energetske smeti«, ki  jih zemlja ne more kultivirati, nevtralizirati. Osredotočite svojo zavest v srce Zemlje, sprostite se in osredotočite. Ali lahko kaj občutite? Čutite, kako se trga? Toliko nasilja je na njej. Planet čuti odpor in nemoč. Je na pragu stvaritve nove osnove za svoje bitje. Planet želi opustiti energije bojevanja tekmovanj in drame na notranji in zunanji ravni. Nova osnova, ki se rojeva, je energija srca, energija ravnotežja in povezanosti, energija živega Mesije. Planet in človeštvo se izkušata v učenju, kajti tako kot človeška zavest, se tudi zavest Zemlje spreminja in razvija. Tako kot človeška pot, se je tudi njena začela z nevednostjo in nezavedanjem svojega bistva. Planet je bil nekoč planet teme, ki je vsrkaval in požiral energije, ki so ga obkrožale. Planet je po svoje izkušal  pomanjkanje (kot defekt) in ta se je izražala kot potreba po prevladi in absorbiranju. Ker pa planet tem energijam ni ničesar vračal, ni bilo medsebojnega vplivanja (interkacije), kar je zanju pomenilo smrt.

Čez nekaj časa se je planet zavedal, da ga ta proces širjenja ni zadovoljeval in v tem trenutku se je rodila njegova želja po življenju. Zemlja se ni popolnoma zavedala, kaj, vedela pa je, da želi nekaj novega – vrsto medsebojnih vplivov (interakcij) z drugimi energijami. Na Zemlji se je rodila volja ljubiti življenje in ga ne uničevati. Ko je na planetu zaživelo življenje, je Zemlja vzcvetela ter prišla v kraljestvo novih izkušenj, presenečenj in zadovoljstva. Presenečena je bila, da tako drobna želja po življenju ustvari tako velik razvoj. In prvi poskusi življenja so prispeli. Pritegnjenih je bilo veliko oblik življenja, da so se tu dopolnili kot  poizkusi z zemeljskimi energijami. Zemlja je postala zibelka novih rojstev, svobode po raziskovanju novih možnosti in svobodne volje vseh bitij. S kreacijo življenja se je Zemlja z vsemi bitji podala na pot notranjega razvoja.  Ta pot poizkusov vsebuje osnovni motiv: ravnotežje med dajanjem in prejemanjem. 

Na notranji ravni zavesti je Zemlja dolgo poizkušala doseči ravnotežje med dajanjem in jemanjem. Zemlja življenje podarja in jemlje. V temni dobi planeta, ko je uničeval energije, je izkušal močno potrebo po jemanju. Takrat je bila Zemlja v drugem ekstremu. Danes planet samo daje. Mnogokrat je trpel zaradi nasilja in človeškega izkoriščanja. S karmičnega stališča razumevanja to ni bila kazen, bilo je dobro. Da bi razumeli moč, moramo dobro razumeti obe skrajnosti  (oba pola), kajti ko izkusimo oba pola – ekstrema,  šele lahko najdemo ravnotežje. Vse, s čemer se borimo ali vsiljujemo nadvlado, skozi življenja srečujemo znova in znova kot žrtev in agresor, dokler ne bomo razumeli, da sta žrtev in agresor eno, dva dela božje energije. Kruto izrabljanje Zemlje je karmična zadeva, ker daje planetu možnost polnega razumevanja ravnotežja med dajanjem in jemanjem. Planet je sedaj prišel do tega razumevanja in ravnotežja ter končuje karmični ciklus. Zemlja  je dosegla raven ljubezni in zavedanja in ne bo več trpela zlorabe človeštva. V tem stanju zavesti si bo privabila podobne energije, katerim sta bližja harmonija in spoštovanje ter bo zavrnila energije destruktivnih namenov. Prišel je čas nove uravnoteženosti med dajanjem in jemanjem. Na novi Zemlji bo mir in harmonija med planetom in življenjem na njem – človekom, živalmi in rastlinami. Harmonija in povezanost v srcu z vsemi bitji bo vir radosti in velike ustvarjalnosti. Prehod stare na novo Zemljo je proces, ki ni časovno določen, je pa bistveno odvisen od izbir, za katere se bo človeštvo odločilo; od odločitev, ki jih boste sprejeli.

Veliko dvomljivih predvidevanj se sliši za ta čas. Vaša materialna realnost dopolnjuje notranjo kolektivno situacijo. Zavest je prosta in kreativna. Vedno skozi misli lahko spremenite prihodnost. Vladate svojim mislim in čustvom. Vsakič lahko rečete NE omejenim in uničujočim mislim in čustvom – tako posamezniki ali večje skupine. Tako lahko pomembna skupina posameznikov izbere strpnost in ljubezen namesto sovraštva in uničevanja in tudi dopolni materialno realnost. Planet bo reagiral na to, ker je zelo občutljiv na to, kar se dogaja v srcih ljudi. Reagira na notranje gibanje in nihče tudi z naše, astralne strani, ne more predvideti načina, kako se bo nova Zemlja rodila. Je pa razumljivo, da je ta skupina duš, ki končuje karmični ciklus, zelo povezana z novo Zemljo. Ti ljudje, ki pogosto čutijo globoko povezanost z ideali, ki se bodo dopolnili na novi Zemlji, bodo deležni lepih možnosti za svojo rast in opuščanje karmičnega ciklusa, zaradi vzporednosti osebnega in planetovega ciklusa. 

 

DELAVCI LUČI (WORKERS OF THE LIGHT)

 

– identiteta delavcev luči

 

Delavci luči so duše, ki zaradi močne notranje potrebe širijo svetlobo: znanje, svobodo in samospoštovanje na planetu. Čutijo, da je to njihova misija. Pogosto jih pritegne duhovnost in terapevtska dela. Zaradi občutenja misije se pogosto počutijo drugačni. Življenje jih poriva skozi ovire, da najdejo edinstveno pot zase. Skoraj vedno so delavci luči osamljeni ljudje, neprilagojeni socialnim normam in strukturam.

Beseda »delavec luči« lahko vzbudi nerazumevanje, ker pomeni manjšo skupino ljudi, ki so drugačni od drugih. Običajno mislite, da so ti ljudje »več« od tistih, ki ne delujejo za   svetlobo. Toda ta misel je popolno nasprotje naravi in bistvenemu pomenu za delavce luči. Dovolite si ta problem, ki nastaja zaradi take razlage.

Izrek o plemenitosti (biti nekaj več) ni razsvetljenje.

1) Zablokira rast v svobodno zavedanje in ljubezen.

2) Delavci luči niso boljši ali »višji« kot drugi ljudje.

Preprosto, imajo svojo zgodovino, ki ne sovpada z drugimi. Zaradi te posebne preteklosti imajo določene psihološke značilnosti, ki jih uvrščajo v to skupino.

3) Vsaka duša postane delavec luči, ki doseže določeno stopnjo razvoja.

 

Zgodovinske karakteristike delavcev luči

 

V svoji notranjosti nosijo možnost hitrega duhovnega zavedanja. Izgleda, da so na hitri poti, bolj kot drugi, če si to seveda izberejo. To ni zato, ker bi bile na nekakšen način boljše ali višje duše; to so stare duše, starejše kot duše, ki so ta čas inkarnirane na svetu, duše z veliko izkušnjami.

Delavci luči so dosegli neke vrste razsvetljenje, preden so se inkarnirale na Zemljo in začele svojo misijo. Izbrale so si zavedanje, da so vstopile v ciklus karmičnega življenja in izkusile vse zmede in iluzije, ki jih spremljajo. To delajo za popolno razumevanje zemeljske izkušnje, kar jim omogoča izpolnitev misije.  Samo skozi lastne izkušnje vseh stopenj nevednosti in iluzij bodo končno lahko pomagali drugim in imeli »orodje« za doseganje sreče in resničnega razsvetljenja.

Zakaj delavci luči pomagajo ljudem, zakaj se za cela stoletja izgubljajo v nevednosti? Za lastne izkušnje, iz katerih lahko pomagajo drugim ljudem. Vzrok je povezan z galaktično karmo (o tem kasneje). 

Delavci luči so bili prisotni, ko so se začela rojevati človeška bitja – človeštvo. Sodelovali so pri ustvarjanju človeka. Bili so stvarniki in sodelavci človeštva. V procesu stvarjenja so sprejeli odločitve, katere so kasneje globoko obžalovali. Danes so tu, da popravijo odločitve iz preteklosti (kasneje o tem).

 

Psihološke karakteristike delavcev luči

 

Že kot otroci se počutijo drugačni, ločeni od drugih ljudi, osamljeni in ljudje jih ne razumejo. Pogosto so individualisti in si morajo poiskati svojo  posebno, unikatno pot v življenju. Ne počutijo se doma v tradicionalnem delu ali organiziranih strukturah. So proti vsaki avtoriteti – zavračajo odločitve in vrednote, ki temeljijo na moči in nadvladi. Izgledajo mirni in skromni. Privlači jih delo zdravilcev, učiteljev. Lahko so psihologi, sestre. Četudi njihov poklic ni ravno povezan s pomočjo soljudem, je njihovo delovanje za višje dobro za človeštvo zelo jasno. Zavestno ali podzavestno nosijo spomin o svetlobnih sferah, ki niso zemeljske. Včasih jih pogrešajo, pogrešajo dom in se na zemlji počutijo kot tujci. So prijazni, sprejemljivi, občutljivi in ne prenašajo nasilnega vedenja. So sanjači, idealisti, neprizemljeni. Hitro prevzamejo negativna čustva drugih ljudi. Važna jim je samota, ker jim omogoča razločevanja svojih in »pridobljenih« čustev. Ko so sami s seboj, ohranjajo povezanost z materjo Zemljo.

Veliko stoletij so živeli na Zemlji ter bili povezani z duhovnostjo in religijami. Bili so nune, menihi, izolirani, imeli so posebno možnosti kot čarovnice, šamani, svečeniki. Bili so tisti, ki so vzpostavljali most med vidnim in nevidnim, med zemeljskim življenjem in skrivnimi kraljestvi drugih svetov, duhovi dobrega in slabega. Pogosto jih ljudje niso razumeli in so jih sežigali na grmadah. Te travme so povzročile globoke rane v spominu duše, ki se izrazi v fizičnem kot strahovi, ki so resnično prisotni. To je spomin na brutalne izkušnje zaradi tistega, kar so bili. 

 

 

 

Izgubiti se – past za delavce luči

 

Delavci luči so lahko ujeti v nevednost in iluzije kot drugi ljudje. Četudi vidijo stvari, jim je pot do razsvetljenja zablokirana z mnogimi vzroki.

Razsvetljenje pomeni razumevanje, da v bistvu izhajajo iz luči in se lahko zanjo odločimo vsak trenutek.

Eden od razlogov, ki zapira pot k razsvetljenju, je dejstvo, da s seboj prenašajo težko karmično breme, ki je vzrok, da se za dolgo časa izgubijo. To karmično breme je povezano s samim začetkom stvarjenja zemeljskih bitij in z odločitvami, ki so jih sprejeli tedaj. Niso spoštovali življenja na Zemlji. Vsi delavci luči, ki sedaj živijo, želijo popraviti svoje pretekle napake. Ko bodo delovali na opustitvi moči, bodo razumeli, da so v bistvu bitja luči in ko bodo drugim v pomoč, bodo našli svoj resnični jaz. Vendar, najprej morajo skozi svoj lastni proces. To jih obvezuje biti odločen v stalnem delu na sebi – notranji ravni. Pogosto delavci luči dvomijo vase, se zanikajo, so v depresijah in obupujejo. Ker so družbene zahteve nerazumljive, zaključijo, da je z njimi nekaj narobe. Dejstvo je, da morajo delavci luči ustaviti iskanje potrditev izven sebe: od staršev, prijateljev, družbe… Čez neka časa boš ti, ki bereš te besede, prisiljen v veliko skok v moč, zato da boš resnično verjel vase ter spoštoval notranje znanje, iz katerega boš deloval. Vabimo te, da to storiš in ti zagotavljamo, da smo vedno s teboj, prav tako kot boš ti v bližnji prihodnosti z drugimi ljudmi. 

 

Delavci luči – 2. del

 

Duše delavcev luči so bile rojene dolgo pred nastankom Zemlje in človeštva. Duše se rojevajo v valovih. Razumevanje je, da so duše večne, brez začetka in kraja. V trenutku, ko se duša rodi v telo, prispe zavest kot samo-individualno (zavest jaz). Ta trenutek se pojavi samo-zavedanje – JAZ (v astralnem svetu takega zavedanja ni). Potem ko se duša rodi kot individualna enota zavesti, počasi zapušča enost oceana, ki je zelo dolgo njen dom ter se začne zavedati ločitve (da je sama). S tem občutkom izgube in pomanjkanja gre na pot. Kot individualno bitje ima željo po celoti, pripadnosti nečemu večjemu od nje. Globoko v sebi hrani spomin zavedanja, da je vse Eno, kar pomeni, da jaz in drugi ne obstaja. To je njen dom (Enost, varnost, celota…). S temi spomini in na dnu svoje zavesti prične svojo pot v fizično realnost. Zagon je njena radovednost in potreba izkušanja. V oceanu enosti teh dveh stvari ni. 

Po svojem duša lahko raziskuje v oceanu Enosti (duhovni svet), kjer obstaja neskončno število realnosti. Zemlja je samo ena in je s kozmičnega stališča zelo pozno ustvarjena. Vse na Zemlji je ustvarjeno iz notranjih potreb in želja, iz želje združiti različne realnosti, ki so si bile nasprotne. Zemlja je bila topilni lonec velikih vplivov.

Pred stvarjenjem Zemlje se je veliko duš razvijalo na drugih planetih. Na veke so se razvijale v drugačnih dimenzijah in sistemih. Delavci luči so bili pred stvarjenjem Zemlje duše, ki so živele v drugih dimenzijah, preden so se inkarnirale na Zemljo. V tem je velika razlika med zemeljskimi dušami in dušami delavcev luči, kajti zemeljske duše so se rodile na Zemlji, so mlade duše in nimajo toliko izkušenj. 

 

Razvoj zavesti in življenja na Zemlji

 

Ko se rodi individualna zavest, je po svoji strukturi in zmožnosti podobna fizični celici. Prav tako kot fizična celica z relativno preprosto zgradbo, je gibanje notranje zavesti zelo transparentno (brez karme).  Na voljo je bil tako fizični kot duhovni svet možnosti. Na nek način lahko primerjamo razvoj enega dela zavesti Enosti, ki se je rodil v vrsto zavesti s svojo mislijo, opazovanjem in reagiranjem.  To lahko primerjamo z razvojem enoceličnega organizma z bolj kompliciranim organizmom, ki je na veliko načinov povezan z okolico. Zdaj primerjamo razvoj zavesti duše skozi biološki razvoj v življenju. Biološki razvoj življenja na Zemlji izhaja iz duhovnih potreb zemeljskih duš za raziskovanje in izkušnje. Te potrebe in želje po spoznavanju ustvarjajo bogato raznolikost oblik na Zemlji. Kreacija je vedno rezultat notranjega gibanja zavesti. Duh je pred materijo in jo ustvarja. 

Ustvarjanje novih vrst predstavlja velik eksperiment življenja in zavesti. Tudi evolucijo poriva zavest. Ni slučajnosti, nič se ne zgodi slučajno. Razvoj ne deluje kot nekaj, kar je vnaprej fiksirano na začetku. Zavest je prosta in nepredvidljiva. 

Zemeljske duše izkušajo večinoma živalsko življenje. V živalsko kraljestvo vnašajo vrsto fizičnih teles, vendar vsi ne izkušajo procesov razvoja. Del razvoja duše  je zelo tuj – neznan, razburljiv in zanimiv, veliko bolj kot si lahko predstavljamo.

Zakonov nad teboj ali izven tebe ni. Samo sam si svoj zakon.

Če si želiš izkušati življenje opice, se boš znašel v opičjem telesu. Posebno mlade duše želijo izkušati in raziskovati različne vrste življenja, ki cveti na tem planetu. 

 

Razvoj zavesti od otroštva do odraslosti in starosti

 

Ko pogledamo razvoj duše po rojstvu v individualno telo, bomo videli, da prehaja tri glavne notranje stopnje (faze):

1) nedolžnost – raj na Zemlji;

2) ego (greh);

3) stopnja druge nedolžnosti (razsvetljenje).

 

Zemeljske duše vstopajo v stopnjo ega: prihod človeka na Zemljo.

V prvi stopnji – raj je občutenje enosti in harmonije med vsemi stvarmi v življenju.

Druga stopnja – prihod opice – človeka je znak za transformacijo v razvoju zavesti. S pokončno hojo in razvojem možganov je omogočil opici imidž človeka, da bi bolje razumel svojo okolico. Zavest inkarnacije opice – človeka je začela izkušati več kontrole bližnje okolice, razvoj moči in možnost vpliva na okolico. Začel je raziskovati svobodno moč. Ta razvoj ni bil slučajen, bila je reakcija na notranje potrebe, ki jih je izkušala zemeljska duša. Potreba po raziskovanju – individualizem  na globji ravni kot v preteklosti. Ta razvoj samo-zavedanja zemeljskih duš je pripravil stopnjo, na kateri se je pojavil človek, ki ga danes poznamo.

 

Galaktični vir duš, ki so delavci luči

 

Kar se je dogajalo galaktičnim silam, je odsevalo na Zemlji. Delavci luči so začeli delo že na drugih planetih in so bili vpleteni v veliko bitk, delovali so na nižjih in višjih energijah, zaradi česar čutijo krivdo. Velikokrat so delovali iz svojega ega. Tudi Jezus je delal dobro in zlo, ko je izkušal ekstremni dualizem. V globjih ravneh izkušanja pa krivda ne obstaja, so samo izkušnje, zato nikdar ne sodimo.

Ve duše, delavci luči, ki ste uporabljali temne sile, ste se zelo obsojali zaradi vaših dejanj. Celo danes nosite s seboj zelo globok občutek krivde.

Zelo pomembno je razumevanje, da delavci luči ni nekaj, kar ste ali niste, je nekaj, kar postajate, ko potujete skozi izkušnje. Izkušate svetlobo in temo. Če bi vas imenovali drugače, bi bili Mesije. Težke »napake«, ki ste jih zagrešili, so se spreobrnile v zelo pozitivne stvari in je povezano z galaktičnimi silami, ki so na začetku »zlorabljale« človeštvo. Ker so se vmešavale v življenje na planetu, so zanetile vojne in vanjo potegnile tudi Zemljo. Na ta način pa so Zemljane združili v enost (združitev). To vmešavanje galaktičnih sil ni samo pomagalo Zemlji, da je postala »talilnica« različnih nivojev energije in različnih bitij, postala je začetek nove vrste zavesti na nepredviden način. Galaktični bojevniki so z vojnami doprinesli v novo vrsto zavesti – konec stopnje ega. Začelo se je nekaj novega.

Ko so se galaktične vojne končale, je nastopila sprememba. Bojevniki so postali opazovalci. Začeli so se spraševati, če jih vojne osrečujejo. Zakaj se vedno boriti? Kaj je namen življenja? Čutili so utrujenost in praznino. Vojne jih niso več privlačile. Postopoma so galaktični bojevniki prispeli na konec stopnje ega (podobno kot se dogaja danes). Prišli so iz energije moči – sile bitk in ega na zemljo, ki je bila odprta za te energije.  V zavesti galaktičnih bojevnikov se je sprostil prostor za dvome in misli, ki so jih pripeljali na stopnjo transmutacije. (To pomaga razumevati dogajanja delavcev luči na Zemlji.) Štiri stopnje procesa pomagajo razumevati razvoj transformacije.

1. stopnja – nezadovoljstvo, ki je zavest, temelječa na egu. Duša želi nekaj drugega. Pričenjajo se dvomi. To je stopnja začetka konca. 

2. stopnja – Vi, delavci luči, ste se začeli zavedati zavesti, ki temelji na egu. Prepoznali ste čustva in misli, ki so kombinacija. (Začenjamo razumevati čustva.) To je sredina konca.

3. stopnja – pomagali ste starim energijam, ki temeljijo na egu, oditi. Sneli ste lupino robotu ter postali novi Jaz – božanstvo. To je konec konca.

4. stopnja – zavest, ki temelji v srcu, se je začela prebujati v notranjosti. Motivi postajajo ljubezen in svoboda. Tudi drugim pomagate storiti to spremembo.

Te štiri stopnje označujejo prehod zavesti, ki temelji na egu, v zavest srca. Zapomnite si, da Zemlja, človeštvo in galaktična kraljestva skupaj prehajajo to stopnjo, vendar ne vsi naenkrat. Zemlja je sedaj na tretji stopnji, tudi veliko delavcev luči, ki ustreza notranjemu procesu na Zemlji. Nekateri si delite drugo stopnjo in nekateri ste prispeli na četrto stopnjo. Izkušate radost, užitke in inspiracije, ki izvirajo iz srca. Večji del človeštva ne želi opustiti zavesti, ki temelji na egu (navezanost), celo niso še začeli prve stopnje transformacijskega procesa. Ne sodite, ne nadzirajte in ne žalujte zaradi tega! Poskusite videti to kot naravni proces, kot rast cvetice. Ne obsojate cvetice, ki vzbrsti iz zemlje in še ne cveti! Moralne obsodbe temeljijo na nerazumevanju duhovnega razvoja – še več! To jemlje energijo. Jeza in frustracije, ki jih občutite ob gledanju TV novic ali branju časopisov, niso koristni. Te stvari vas praznijo in zmanjšujejo vašo stopnjo vibracije. Poskusite videti stvari od daleč in pristopiti z zaupanjem. Poskusite intuitivno čutiti  tok (kaj je pod videzom) kolektivne zavesti.

Škoda časa spreminjati duše, ki so še vedno ujete v egu in še niso odprte za srčne energije, ki jih vi, delavci luči, želite deliti z njimi, četudi ste mnenja, da potrebujejo pomoč. Če duše same tega ne želijo, tega ne potrebujejo.

Delavci luči radi pomagajo, vendar se izgubljajo v neodločnosti, to pa vodi v izgubo energije in povečuje dvome vase, nesigurnost in razočaranje. Prosimo, odločajte se pravilno, kajti želje, da bi pomagali drugim, lahko postanejo past in vam preprečijo dopolniti tretjo fazo transformacije. 

Sila (nasilje nad otroki, partnerji…) je energija in je največje nasprotje enosti. Nikoli, nikoli se ne prerekajte zaradi moči. Bitke za nadvlado, za moč, vas oddaljujejo od doma, od zavesti, od enosti. Dejstva, da moč oddaljuje namesto približuje, dolgo niste poznali. Moč je kot nit prepletena z iluzijo. Moč lahko zakrije pravo lice nedolžne duše brez izkušenj. 

Moč ustvarja iluzijo obilja. Ego je izraz neomejenega preizkusa moči (zmaga – zguba; manipulacije – vladanje; žrtev – napadalec).

Na notranji ravni se duša trga. Ego napada polnost, naravno enost duše. Ko zavest ega prodre v dušo, povzroča shizofrenijo. Izgubi svojo nedolžnost. To je proces (ne sodi!). Po eni strani se bori in zmaga, po drugi plati pa razume, da »ni pravilno«, da prizadene druga živa bitja ali jih uničuje. To ne pomeni zmotne sodbe. V podzavesti duša razume, da počne nekaj proti naravni božji esenci. Naravno božje bistvo je ustvarjati in podarjati življenje.

Ko duša želi doseči osebno moč, se globoko v njej rodi občutek krivde. Krivde ne povzroča nekaj izven nje. Duša razume, da je izgubila svojo čistost in nedolžnost. Ko išče zunanjo moč, jo znotraj žre čustvo poglabljajoče se krivde in manjvrednosti.

Zavest mora na naravni način, na svoji duševni poti, preko ega (se mora izražati). Povezana je z izrazom volje. Volja je most med notranjim in zunanjim svetom. Volja je del vas, ki usmerja energijo duše v materialni svet.  Vendar, na voljo lahko vpliva želja, doseči moč, ali želja, doseči enost. Vedno je važna motivacija. To je odvisno od notranjega zavedanja, kar pomeni, če se zavedamo, smo polni. Ko prosimo za pomoč, pomeni pomanjkanje. Molitev prihaja iz pomanjkanja. Ko ste »žrtve«, kako se lahko sploh povežete s polnostjo? Vedno lahko dobite vse, kar želite, najvažnejša pa je motivacija.

 

Bolj ko se duša bliža koncu dobe ega, bolj postaja volja izpostava srca. Deluje iz ljubezni. Vendar ego in osebna volja nista izginila, spremenila sta se. Postala sta drugačna, tekoča energija, koordinirana z modrostjo srca. Na tej točki ego z veseljem sprejme srce za svojega duhovnega vodnika in ustoliči se naravna polnost duše. 

 

Ko ste ve, duše delavcev luči s Plejad, prispele na drugo stopnjo razvoja, ste začutile dolžnost (voljo) popraviti, kar ste storile na zemlji. Razumele ste, da niste pravilno ravnale z ljudmi na Zemlji, ker ste ovirale svobodni razvoj zemeljskih duš. Doumele ste, da ste prizadele življenje samo tako, da ste vladale in izkoriščale zemljane za lastne potrebe. Zdaj ste želele osvoboditi ljudi strahov in omejitev, ki so jim prinašale veliko teme. Čutile ste, da napake lahko popravite na najboljši način; tako da se utelesite v človeška telesa. Odločile ste se, da popravite serijo človeškega življenja iz občutka odgovornosti in resničnega impulza, za sprejemanje in čiščenje karmičnega dolga.

Ko opustimo potrebo po moči, postanemo odrasle duše. V časih, ko je galaktični imperij prenesel vojne energije na Zemljo (pred tem je bila Zemlja nedolžna), so ljudje postali igrišča za njihove igre. Vi, delavci luči, ste se umaknili iz spopadov in postali opazovalci.

Prepoznali ste, da se človeštvo razvija na raven obstoja, ki je bilo že davno za vami. Postali ste zelo sofisticirani vojaki in ste manipulirali z »nadnaravnimi metodami«. Tudi ljudje so postali takšni vojaki. Genetski implatant je povzročil hiter mentalni razvoj, tako da sta bila instinkt in naravna čustva potlačena z delovanjem logike in misli. Moški princip je pretehtal ženskega. Funkcija misli in logike je postala močnejša. Spomnite se, koliko strahu je povzročil galaktični vpliv v človeškem razvoju. Strah je povezan z mislijo; intuicija je postala potisnjena na stran. Ko je človek uravnotežen, lahko postavi strah v svoje proporce. (Ko ga v miru sprejema, lahko dobi rešitev.) Kako postavimo strah v proporce? Da urimo intuicijo, da se naučimo čutiti, kaj je pravilno za nas. Bolj ko smo v sebi in opazujemo svoja čustva (se odpremo svetlobi), več lahko čutimo (intuicija) in se povežemo z njo. Ne preplavi nas več histerija. Zato lahko vse bolj razvijamo svojo intuicijo (ženska energija). 

Kadar so možnosti v mislih, postane strah močnejši, ker je misel povezana z logiko – z mehanskim procesom, ki intuiciji in čustvom ne dovoli vstopiti v proces. 

Kadar je mentalna možnost napolnjena s strahom, je motena. Divja in proizvaja iluzorne ideje. Kakšne? Ideje, ki morajo vladati povsod – totalitarni režim, ki je primer tega divjanja. 

Pravi odgovor strahu je: nikoli misliti, manj razmišljati in se zanesti na pretočnost življenja, zaupati poteku življenja. To pomeni vrnitev v milost, ki je vaš privilegij od rojstva. Pomeni opuščanje namesto navezanosti.

 

Ko se je končalo vladanje ega v dušah delavcev luči, ste se odprli v novo bivanje in ste intuitivno podali roko energijam srca. Pravzaprav ste iskali vrsto kreativnosti, ki je veliko višja od igre moči. Čutili ste, da so energije vojn in bitke destruktivne in ne morejo ustvarjati, ker ubijajo (in drugi niso pomembni – jaz sem); ker ste poskušali obvladovati (vladati) življenju znotraj in izven sebe, ste na nek način poskušali ustvariti statično realnost (ne tekočo!) in pričakovano (logika). Na koncu ugotovite, da je moč tako dolgočasna! Zaveste se, da resnično ne hrepenite po moči – oblasti, ampak želite ustvarjati. Ustvarjanje pomeni biti povezan s svojo božanskostjo. Ker ste božja bitja, vedno ustvarjate različne vrste resničnosti. Kreativnost je vaša narava. Na stopnji ega ste izkušali možnost zanikanja prave narave. Tudi to je bilo dobro, kajti tudi to je vrsta kreativnosti, vendar je ta možnost izkrivljena. Resnična kreativnost je ustvarjanje življenja, ne smrti. Ko ste to doumeli, se je prebudil nejasen spomin čistosti, sreče in enosti, spomin na »dom«. Vedeli ste, da je to neke vrste ključ za vašo srečo. Čutili ste se nemočne in niste vedeli, kako to doseči. Vedeli ste, da ego ni dal odgovora, še vedno pa niste vstopili v kraljestvo zavesti, ki je doma v srcu.

Na Zemlji je vedno veliko različnih možnosti izkušenj. Je tudi planet, kjer se združujejo različne energije, ki se združujejo  tudi z  nasprotno energijo in živijo v harmoniji. 

Energijsko igrišče na Zemlji je ustvarjeno za naselitev zelo heterogenih energij. Razlika med življenjem na Zemlji in drugimi življenju v kozmosu v fizičnem in astralnem svetu je raznolikost energij na Zemlji. Več kot to, raznolikost ne pomeni veliko vrst bitij in različnih oblik življenja. V enem bitju – človeku obstaja cel spektrum energij, v katere so vključene vse druge.  En človek vsebuje energijo morilca in svetnika, energijo otroka, odraslega in starca, moško in žensko energijo, energijo aktivnosti in pasivnosti, racionalno in čustveno, energijo zraka, vode, ognja in zemlje. Za vas je to zelo običajno, zelo naravno, za mnoga bitja v kozmosu pa je to velika stvar. Samo biti človek je velika stvar. Edinstvena sposobnost človeka je možnost mešanja energij. To je bilo na začetku videno kot nemogoče.  Človek je ne samo vpet v te energije, je tudi posrednik in prevodnik energij. Zakaj je Duh ali Bog kreiral človeški koncept? Ker se je Kozmos znašel v slepi ulici.

Ko je Kozmos ustvarjal prva bitja, je to bitje, če je hotelo izkušati drugačno zavest, moralo zapustiti telo in zavest in se ponovno inkarnirati v drugačnem bitju.

Na Zemlji lahko v enem telesu izkušamo veliko zavesti.

Edinstvena moč človeka je možnost vsebovati raznolikost energij in jih pripeljati v kreativno ravnotežje, vendar to ravnotežje ni statično. Ta možnost je pravzaprav enaka možnosti spremeniti temo v svetlobo. To pomeni alkimistično duhovno moč. To je energija, ki pripelje nasprotne energije v dinamično harmonijo – to je energija Mesije, energija, ki varuje Enost in tudi dualizem. To je energija, ki spreminja temo, tako da jo sprejema. Tako omogoči strahu postati radost. Energija Mesije je tretja energija, ki združuje skozi  sprejemanje. Ta alkimistična moč, brez strahu, je v vaših  zmožnostih. Brez strahov osvojite in sprejemate vse.

Ljudje ste edina bitja, ki imate to duhovno alkimistično možnost. Ta moč ni dana rastlinam in živalim, angelom in mojstrom teme. (Vse duše lahko izkušajo svetlobo ali temo, bitja v Kozmosu ne.) Vsa bitja v drugih dimenzijah nimajo možnosti spremeniti svetlobo v temo in obratno (razen zemljanov), niti si ne morejo predstavljati možnosti spremeniti se na notranji ravni, kot ljudje.

Človeške duše imajo veliko različnih zavesti, tudi nasprotnih, veliko več kot druga bitja. Kot človek gradiš most med zavestmi in si duhovni alkimist, kar dela Zemljo in človeka tako enkratnega.

 

Duše delavcev luči so obžalovale svoj vpliv na življenja ljudi, ki so jih izkoriščali iz svojega ega. Na nek način so razumeli, da so s svojimi sebičnimi dejanji blokirali njihovo duhovno pot k svetlobi in resnični radosti. Ko so se zbudili iz svojega ego spanja, so spoznali, da je Zemlja čudoviti zeleni planet, poln Življenja.

V času kontinenta Lamurije, ki je bil rajski vrt, je bila Zemlja del tega raja (drugačen čas – druga oblika). To ne pomeni, da je bila Zemlja del Lemurije; Zemlja je bila nedolžna. Delavci luči ste večdimenzionalna bitja. Istočasno ste utelešeni v temno stran, kot galaktični bojevniki in istočasno v drugi časovni okvir; ste utelešeni kot čistost in razsvetljeni Jaz na kontinentu

Ko ste pripravljali planet na prihod zemeljskih duš, ste prispevali k razcvetu zelenega planeta in se na neki ravni zavedali, da ste zapustili zavest bojevnika in da ste uničili tisto, kar ste pomagali ustvarjati. Ko ste doumeli lepoto sveta, ste začutili potrebo, da popravite škodo, ki ste jo povzročili. Inkarnirali ste se v človeška telesa in želeli pripeljati svetlobo ter ustvariti vrednote, ki temeljijo v srcu in naravi.

Comments are closed.