– 2: Potenciali iz preteklosti

Predstavlja ADAMUS, kanalizira Geoffrey Hoppe

ŠAUMBRA GRADIVO

Serija mojstrstva


Crimson Circlu predstavljeno
3. oktobra 2009
www.crimsoncircle.com

Prevod: Mateja Keber

Jaz sem, ki sem, Adamus Suverene Domene. Dobrodošli v našem svetu.

O, ja, prav res, Šaumbre, vstopate v Novi Svet, novo zavest. Da, še vedno ste tukaj v tem, kar včasih vaša fizična telesa iztroši, definitivno ste še vedno tukaj v svojem umu – a to bomo spremenili – toda tukaj ste v čisto novi zavesti. Ste na samem začetku tega neverjetnega potovanja v novo zavest, Novo energijo, kakor koli želite poimenovati.

In preden začnemo našo današnjo diskusijo, bi rad priznal in se zahvalil vsakemu od vas, ki ste ostali, ki ste posvetili svoje življenje, svojo ljubezen in svoje srce. Prav tako tistim, ki so odgovorili na klic znotraj svoje duše, znotraj vaše duše, da ste tukaj.

Raziskali bomo popolnoma nova področja in ne bo vedno udobno. »Udobnost« je pravzaprav iluzija, precej, kakor pravi film Leap! (Skoči!), vse je iluzija. Danes bomo raziskali del teh iluzij. Potisnilo vas bo ven iz vaše cone udobja, kajti vaše udobje ni nič drugega, kot navade. Navade so udobne, četudi jih sovražite, četudi jih ne marate. So igre, ki se jih del vas rad igra, kajti veste, da boste ranjeni le do določene mere; a po drugi strani, boste imeli le določeno količino izpolnjenosti, zadovoljstva, razširitve svoje energije.

Z lahkoto se je ujeti v te kolesnice, v te pasti. Nekaj v vas je reklo: »Nič več. Nič več.« Reklo je: »Pridružil se bom tej skupini ljudi. Ni mi mar, če jih je samo deset, ali če jih je deset milijonov, a tukaj bom v tem času Nove energije.«

Da, prav res, drugi – lahko, da se vam smejijo. Lahko, da se vam rogajo. Lahko, da vam pošljejo zelo sovražna pisma in emaile. Lahko vam rečejo utelešen hudič, kot ste nekateri slišali. A odgovorili ste na klic globoko v sebi, ki dejansko razume, kaj se v resnici dogaja. Moram vam povedati. Igrate se igrico – tako pogosto se jo igrate z menoj – da ne veste, kaj se dogaja. Mislite, da nimate pojma. A globoko dol ga imate. Veste, kaj se dogaja.

Nekaj v vas je prestrašeno. Nekateri ste izrazili strah pred menoj. Oh, nič vam ne bom storil. Lahko, da vas pripravim do tega, da si boste sami kaj storili (smeh), a ničesar vam ne bom STORIL.

A čutite to – pojavlja se strah – kajti mi TVEGAMO v nove stvari. Čemu se boste morali odreči? Bo tam bolečina? Boste sami? Bo tam takšna sprememba v vašem življenju, da ne veste, kako se jo boste lotili? Se vam bo zmešalo? Kdo ve? Kdo ve? A nekaj v vas ve, da ni pomembno.

Veste, da niste živeli v resničnem smislu besede – obstajali ste, a niste živeli – in to ste vedeli, kajti, ko ste pogledali barvo, ste vedeli, da je bilo v tej barvi več.

Zdaj moram… (zvoni telefon) opa, opa, natanko tule se moram ustaviti. Mobilni telefoni – ena stvar, za katero nimam NOBENE tolerance, so vaši mobilni telefoni, vaša brenčala, vibratorji, karkoli drugega ste prinesli sem s seboj (smeh). Jaz vam bom dal vznemirjenje. Ne potrebujete teh! (več smeha)

Bom … prihajamo do rahle točke ločitve. Torej, bo danes odprtih oči ali zaprtih oči? Odprte ali zaprte? (nekdo v občinstvu reče »Odprte.«) Cauldreja sprašujem, ne tebe (smeh). Odprte ali zaprte? Torej… to smo že naredili prej, ni tako velika težava. Torej…

LINDA: Lahko vidimo bitko? Se boš obrnil okrog?

ADAMUS: … dajmo globoko vdihniti s Cauldrejem… in naj se te… (Cauldrejeve oči se odprejo) oh… (in spet zaprejo)… naj se te oči odprejo. Ostali bomo v tvojem telesu. (občinstvo ploska, ko Cauldre odpre oči)

Ah, in moram reči, da ta stavba in vsi vi izgledate bolje, če imam zaprte oči, torej. (dosti smeha, ko se Caudrejeve oči za trenutek zaprejo). In to mislim resno! (smeh) To mislim resno, ker… Oh, Caudre, razvedri se.

Zdaj vidite, gledam skozi Cauldrejeve človeške oči in pravzaprav je tukaj takšna kruta realnost, ko vas pogledam. Gledam ta prostor za srečanje – ne najbolj, na kar sem navajen, prvič z odprtimi očmi – videl sem ga v energiji, a nikoli ga nisem videl skozi človeške oči. Ima lepšo energijo, kot ima fizično pojavnost. Oh, v vsakem delu zgradbe je velikanska energija. Ko odprem oči je videti, da izgine. (smeh) Torej jih bom samo za trenutek zaprl, vendar…

In vi, Šaumbre, nekatere od vas sem videl z odprtimi očmi, a ne mnogih. Vse vas sem videl energetsko, a moram reči, zanimivo telo, zanimiv izgled ste pobrali. Ni dober ali slab, samo je. Toda… torej, bomo naredili to… Živjo! (- zagleda Lindo. Smeh) … danes bomo naredili z odprtimi očmi.

Mojstri

Torej ste izbrali, da ste tukaj. Izbrali ste… poslušali ste. Ko ste v nekaj zadnjih letih začeli videti barve, se je nekaj v vas sprožilo in reklo: »Vem, da je na teh barvah več, kot vidim s svojimi očmi. Vem, da je na življenju več, kot čutim s svojim telesom. In vem, da je nekaj več, kot dojema moj um. Kaj je to? Kje je to?« Nekaj v vas je reklo, da morate to izkusiti. Niste šli preverjati. Niste zapustili tega življenja, preden to izkusite. In zato ste tukaj.

Nekateri so nedavno odšli. Nekateri so mislili, da je bil Tobisov odhod konec obdobja in prav res je bil. A vedeli so, da bo – kako reči – da bo kar precej izzivajoče iti naprej od tu. Ne, da do zdaj ni bilo, a bilo jim je udobno v igranju starih iger in bilo jim je zelo udobno v vračanju nazaj k njim. In spoštujem jih in vas prosim, da jih tudi vi. To tukaj je unikaten rod. To je resnično skupina Mojstrov.

Zdaj, tega se ne zavedate, kot se zavedam jaz. In še vedno se ujamete v igranje starih iger, v samo-omejitve, a šli bomo onkraj tega. Prišli boste do razumevanja, kaj pomeni, ko vas kličem Mojster in to ni le beseda, ki jo uporabljam. Ni le zato, ker ste dolgo časa študirali. Prav res, toliko ste Mojster, ko sem jaz, ali Kuthumi, ali Sam – dragi Sam. Prišli boste do tega spoznanja in spoznali boste, da obstajajo barve onkraj barv, zvoki onkraj zvokov. Spoznali boste, kakšna igra se je raje igrala z usodo, kot s kreacijo.

Če torej nimate nič proti, da se malo razvajam, se bom malo sprehodil naokoli. (Cauldre stoji) In moram reči, da…. (Linda se premakne, da mu asistira). Ne, čisto v redu bom.

LINDA: Samo pazi na male rešetke.

ADAMUS: Zagotovo. In to hojo naokoli bi rad naredil med mnogimi našimi srečanji, ki jih imamo. Morda te vsake toliko pokličem za mikrofon, toda…

LINDA: OK, pripravljena sem.

ADAMUS: Če boste globoko vdihnili in mi dovolili, ne samo, da vstopim v Cauldrejevo telo, um in duha, pač pa tudi v vaše – brez občutka odpora, brez skrbi, da se vam bo pridružila še druga entiteta, brez zadrževanja nečesa, kar bi morda lahko imeli, česar jaz še ne vem, nečesa, česar vas je strah.

Pri hoji naokoli bi rad naslovil nekatere od vas. Rad bi občutil vašo energijo. Rad bi tukaj v prostoru ustvaril zelo, zelo dinamično zavest.

Pregled domače naloge

Zdaj, menda je bila na našem prejšnjem srečanju dana domača naloga in prepričan sem, da ste jo vsi naredili – ne. In vem, če začnem s tem vprašanjem, ki je bilo na našem zadnjem srečanju postavljeno Easini Lindi; Lindi, ki ni bila tolikokrat tukaj na Zemlji. In, Linda, ali veš, kaj pomeni Eesa?

LINDA: Ne.

ADAMUS: To bi morala odkriti in nam naslednjič povedati (smeh). Zdaj, imaš računalnik, imaš tisto Google storitev – kar dobra si v tem, torej… a zadnjič sem te vprašal. In vprašal sem te, kaj je bilo tisto, kar te je pripeljalo sem na Zemljo? Zakaj si izbrala, da prideš sem?

LINDA: Bi rad odgovor?

ADAMUS: Mislim, da je bilo vprašanje zato postavljeno, seveda. In, mimogrede, vprašam te, ne, da bi te spravil v zadrego tukaj, pač pa so tvoji vpogledi vredni.

(pavza)

LINDA: Da sem del tega, del odkritja. Da sem del vsega tega, kar to je, ne le tega prostora, pač pa vsega, kar to je, da sem tukaj. In… (pavza), da sem si zmožna dovolj zaupati, da resnično izkušam v tej dogodivščini, v tem izjemnem eksperimentu, kar Zemlja je. In, da najdem rešitev in zaključek nekaterih stvari, ki so bile puščene tam zunaj.

ADAMUS: Prav res, hvala. Hvala. In rekla si, da je Zemlja eksperiment, kar ni. Je izkušnja. In rekla si, da si prišla sem, da se naučiš zaupati si. Kako odkrito surovo in iskreno, kajti, ko prideš na Zemljo, to odnese raven zaupanja. Kot veš, si prišla pod to stvarjo, ki se imenuje tančica in izgubila si zaupanje do sebe. In še posebno, za vse vas, sem ste prišli z željo po učenju, z željo po premiku energij, sem si prišla, ker se je med potjo nekaj zgodilo. Tvoja lastna energija se je zadržala. Torej je reči, da si prišla sem, da si zaupaš, čudovit vpogled. Zelo iskreno, hvala. Hvala.

(Cauldre/Adamus začne hoditi med občinstvom)

Torej, Nausheen, si naredila svojo domačo nalogo?

NAUSHEEN: Na nek način, ja.

ADAMUS: Na nek način – si jo, ali pa je nisi.

NAUSHEEN: Sem jo.

ADAMUS: Katero si naredila?

NAUSHEEN: Odkrila sem svoj totem.

ADAMUS: In kaj je tvoj totem?

NAUSHEEN: Slon.

ADAMUS: Slon! Odličen totem, zelo svet.

NAUSHEEN: Ja.

ADAMUS: Zelo svet.

NAUSHEEN: Ja.

ADAMUS: Je tvoj slon zdajle s teboj?

NAUSHEEN: Ja.

ADAMUS: Si ga pustila zunaj?

NAUSHEEN: Ne.

ADAMUS: Ne?

NAUSHEEN: Prav tukaj noter je.

ADAMUS: Prav tukaj noter. Se mi je zdelo, da nekaj voham (smeh). Odlično. Hvala.

NAUSHEEN: Hvala.

ADAMUS: Lepo, da te spet vidim in moral bi reči, če lahko komentiram, morala bi nehati iskati.

NAUSHEEN: Prav, hvala.

ADAMUS: Življenja iskanja.

Zelo zanimivo je videti, kdo se je vsedel ob prehode, kdo se zdajle skriva, kdo svojo energijo zadržuje tako nizko… ah, Kathleen. Kathleen. Kako si?

KATHLEEN: V redu sem. V redu sem.

ADAMUS: Izvrstno. Lažeš. Lažeš (smeh). Kathleen, vzel te bom na piko. Zdaj, se spomniš česa iz najinih pogovorov, ki sva jih imela zadnje mesece? Se spomniš, da sva imela pogovore? Ne.

KATHLEEN: Ne.

ADAMUS: Potem bom počakal, ko boš lahko začutila, da sva… veliko sva govorila. In v najinih pogovorih sem te z razlogom klical »My fair lady« (naslov muzikla, ki je pri nas preveden ‘Moje pesmi, moje sanje’*). V najinih pogovorih… počakal bom, dokler se ne spomniš. Naslednji mesec se vrneva. Toda, ah draga, s tvojim dovoljenjem, te bova uporabila kot tak lep primer prihajanja k sebi. Toliko imaš za ponuditi in ti živiš tam spodaj in to veš. In govorila sva o tem in nato se pretvarjaš, da nisva govorila. V redu je (smeh).

(Cauldre/Adamus se premika k drugi ženski v občinstvu)

Oh, draga moja, si naredila svojo domačo nalogo?

SHAUMBRA: To je pravzaprav zame prvič.

ADAMUS: Vem. (smeh)

SHAUMBRA: Torej ne vem, kaj je bila domača naloga. Ampak verjetno sem jo delala.

ADAMUS: Pakauwah …

SHAUMBRA: Pakau- …

ADAMUS: Totemska žival. Kaj bi izbrala kot totem?

SHAUMBRA: Nekomu sem prej govorila, da nekaj s krili.

ADAMUS: Nekaj s krili. Zanimivo. Jaz sem prej …

SHAUMBRA: Ne vem …

ADAMUS: … danes v Parizu – ne, da prekinjam tvojo zgodbo, ampak moja je sijajna (smeh). Zgodaj danes sem bil v Parizu, čudovito je bilo. Sedemnajst stopinj, delno oblačno in bil sem ptica. In po vsem Parizu sem letel na tako lep jesenski dan. Torej, da, nazaj k tebi.

SHAUMBRA: Jah, nisem mogla… mislim, ko sem slišala besedo totem, sem samo pomislila na krila, ampak ne vem, katera žival. Ostalo še ni prišlo…

ADAMUS: Dihaj jo vase. Prišla bo k tebi.

SHAUMBRA: Ja.

ADAMUS: Prišla bo k tebi.

SHAUMBRA: Hvala.

ADAMUS: Odlično. Odlično.

Ah, Dave … Dave. Kako je s tabo?

DAVE: Zelo dobro.

ADAMUS: Dobro. In Dave, si naredil svojo domačo nalogo s totemi?

DAVE: Ja.

ADAMUS: In kaj si doživel?

DAVE: Letenje.

ADAMUS: Da.

DAVE: Orla.

ADAMUS: Kako ti zdajle tvoj totem služi? Kaj ti omogoča, da narediš?

DAVE: Razširitev vizije.

ADAMUS: Izvrtsno. Izvrstno. Ali čutiš totem – svojega Pakauwah – ves čas okoli sebe? Včasih?

DAVE: Včasih.

ADAMUS: Včasih. Čutiš, da ves čas dela zate?

DAVE: Ne.

ADAMUS: V redu. Še naprej dihaj in delaj z njim, kajti, Šaumbre, te Pakauwaji so vi. Del vas so. Niso nekaj drugega; popolnoma so vi.

Razširitev vas so in tega sem izrecno izbral kot totemsko žival. Navajeni ste svojih aspektov, veste, kaj so vaši aspekti, a so tako podobni človeku. In potem se ujamete v vse človeške zadeve. Če bi vas prosil, da ustvarite človeški aspekt, človeško Pakauwo, bi prevzela tako človeške karakteristike. Tako bomo to žival, za katero ste bili naprošeni, da jo ustvarite, znova in znova uporabili. Vendar je sijajna, ker gre ven narediti toliko za vas. Danes bomo delali z njo, zatorej vsi, če še niste začutili svojega totema, svoje Pakauwe, zdaj je čas, da to storite. Zdaj je čas, da to prinesete.

Larry, si naredil svojo domačo nalogo?

LARRY: Ja.

ADAMUS: In kaj si naredil?

LARRY: Nekaj sem ustvaril.

ADAMUS: Kaj si ustvaril?

LARRY: Svoj kompresor sem napeljal do hiše.

ADAMUS: Čudovito.

LARRY: Zmigal sem svojo rit in naredil.

ADAMUS: Krasno! In Larry, zmigati svojo rit – to je bila pri tebi taka težava in… tvojih počitnic je s tem konec.

LARRY: Ja. Dve leti.

ADAMUS: Ja, veš to. Za to je bil razlog, a ne moreš se več skrivati. Nič več ne moreš počivati. To veš, jaz vem, treba se je premaknit naprej. To si odkril pri svojem malem projektu, ki je zagotovil čudovit občutek olajšanja.

LARRY: Ja.

ADAMUS: Znebil si se krivde, povrhu si se znebil copatarstva in na mali način ti omogoča zaznavati, kako izgleda kreacija. Zdaj se bomo premaknili k večjim kreacijam, ne le napeljevanje kompresorjev. To je zelo začetniško.

LARRY: Kar začni.

ADAMUS: Jah, to je … ne, ne – Ti začni.

LARRY: Prav, bom jaz začel.

ADAMUS: Ti začni. Zagotovo. S teboj sem vsak korak poti.

LARRY: Zakaj se tega ne morem spomniti?

ADAMUS: Pravkar sem tukaj. Vsak korak poti, Larry. Jaz sem tisti, ki sem te imel pod copato, ti si pa mislil, da sem govoril o tvoji ženi (veliko smeha). Torej, sram naj te bo za to.

LARRY: Zasačen.

ADAMUS: Tvoja energija je bila tako kriva (smeh), ko si to počel. Tako kriva. Tako zasačena.

Torej … Vince, kako si?

VINCE: Bolje sem, kot kdaj koli.

ADAMUS: Bolje kot kdaj koli. Lažeš. Torej, ah, draga Šaumbra, trikrat te bom vprašal. Vince, kako ti gre?

VINCE: Precej dobro mi gre!

ADAMUS: Precej dobro. To je šlo od »bolje kot kdaj koli« do »precej dobro«. Vince, kako ti gre v resnici?

VINCE: Bolje mi gre kot precej dobro.

ADAMUS: (smehljajoče) V redu. Ne, da bi te spravljal v zadrego, a naučil si se… učiš se, da moč ni v umu in ne v mišicah. In s tem si bil soočen, da bi razumel, da moč je in je vedno bila v duši.

Manjše nesreče si imel po poti. Ne nesreče – niti malo ne nesreče. Tako se je pripetilo, da sem imel nedavno manjšo diskusijo z Vincem in malo po diskusiji, je imel razbit avto. Uničen avto. Kaj zdaj to pomeni? Da počne nekaj narobe? Slaba energija? Ne! Pomeni, da se je morala ena od zadev, ki sva jo naslovila, premaknit – morala se je premakniti – ker je bila zataknjena. Vince, kje je bila zataknjena?

VINCE: Zataknjena je bila v mojih očeh.

ADAMUS: Zataknjena v tvoji glavi, prihajajoča skozi tvoje oči.

VINCE: Ah!

ADAMUS: Ah. Zadeve zataknjene v tvoji glavi. Torej si potreboval nekoliko sunka – česar nisem jaz naredil; ti si to sam naredil. Žal mi je, ta sunek je uničil tvoj avto, a je premaknil nekaj energije. Zdaj, to se vrača k temu, da lahko naredimo na lažji način, ali lahko naredimo na težji način. To lahko narediš skozi dihanje; lahko narediš skozi uničevalni derbi (smeh). Na tebi je. Na tebi je, eno ali drugo. Torej… torej, hvala. Hvala.

VINCE: Hvala.

ADAMUS: In resnično bom priporočil nekaj zelo globokega dihanja. Delaj z Aandro (Dr. Norma Delaney), delaj s seboj, vendar izvajaj globoko dihanje. Te težave, ki jih imaš, začenjajo curljati ven skozi tvoje telo. Ni treba, da je tako. Ne potrebuješ avtomobilskih nesreč. Nič od tega ne potrebuješ.

Lahko je tako enostavno, kot je izbira. In tja gremo. Tja gremo. Nič več teh mučnih fizičnih bolečin. Fizične težave samo pomenijo, da imate nekje zataknjeno energijo. Nekje, od nečesa. Morda je zato, ker ste zataknjeni v možganih. Morda, ker nekaj let sedite na svoji zadnjici in ne počnete ničesar. Je samo – oprosti, Larry – to je enostavno zataknjena energija! Energija bo nekako, nekje prišla na dan. Nekako se bo premaknila. Ni treba, da povzročiš avtomobilsko nesrečo. Dajmo zdajle narediti samo skozi dihanje.

Globoko vdihni in premakni to energijo… premakni to energijo…

(pavza)

Torej, Ralph. Kako si, Ralph?

RALPH: Super.

ADAMUS: Oh Ralph. (smeh) Ralph, ne pravim, da lažeš. Pravim, da blazno…

RALPH: Blodno.

ADAMUS: … zmotno. Zmotno. Kajti, imela sva mnogo dolgih pogovorov. Ah, to, drage Šaumbre, je nova igra, v kateri smo. Čudovita igra, a nova, kjer, če tukaj sedite, pomeni, da ste odprti za izpostavljanje (smeh).

Torej, Ralph … Ralph. Zdaj, imela sva dosti dolgih pogovorov in, pravzaprav si osupljiv. Po eni strani me učiš. Toliko me učiš o tem, kako je prav zdaj dejansko biti v človeški obliki in se premikati skozi stvari. Po drugi strani se pretvarjaš, da ne veš, česa me učiš. Tako si v tem čudovitem konfliktu – sijajnem konfliktu, pravzaprav – v katerem igraš, da se pretvarjaš, da ne veš. In igraš izgubljenega Ralpha. Igraš – no, pravzaprav, ubogega Ralpha. In igraš Ralpha, ki ni dobil pravih priložnosti in jih še vedno ne. Torej se skrivaš.

Imaš ta sijajni del tebe – bodisi, da je tvoja glasba, bodisi, da je tvoje pisanje, Ralph, bodisi, da je tvoje govorjenje, bodisi, da je tvoje glasovno delo, bodisi, da je tvoja filozofija – verjetno ena tvojih najmočnejših prednosti – a igraš to igro. Kdaj boš torej to prinesel na plan? Kaj čakaš?

(pavza, ko Ralph išče besede)

Ja, jaz tudi. (Ralph in Adamus se nasmehneta)

RALPH: Ne vem. Rečem, da je zdaj čas. Pripravljen sem, da grem in rad bi samo malo, saj veš, malo… morda ne poznam pesmi, ampak, ali mi lahko samo zamrmraš nekaj taktov? (smeh Adamusa in občinstva) Daj mi malo intonacije! (smeh)

ADAMUS: Torej, zdi se mi, da si ravno napisal prvi verz! (več smeha) Toda, ko pride do tega – hvala, hvala, ker mu dopuščate. Mimogrede, vidva – Ralph and Gabriella -imata takšno energijsko skladbo drug z drugim, a je trenutno ne igrata prav. Ne igrata je prav, ker oba zapadata v dramo drug drugega in v biti žrtev in zakaj ne more biti opravljeno. Oprostita, ker sem neposreden z vama, vendar sedita v prvi vrsti.

RALPH: Zato sva tukaj.

ADAMUS: Sprednja vrsta in prehodi, Šaumbre. Sprednja vrsta in prehodi.

Torej, med seboj imata to sijajno kompozicijo, vendar je ne igrata, ker še vedno – čakata na nekaj. Nekaj sta postavila ven v prihodnost. Na primer, rekoč: »Tega ne moreva narediti, dokler to ni dokončano.« To je igra sama po sebi, ki se jo vsak od vaju igra. »Tega ne moreva narediti, dokler tukaj, v domovini ne najdeš službe.« No, to sploh ni res. Mnogo je stvari, ki bi jih lahko počela.

Ta razdalja, ki jo ohranjata med seboj je simbolična za to, da se to kompozicijo bojita resnično postaviti skupaj med vaju. Vesta, da je tam, a se bojita, da se zgodi. Tako sta postavila te ovire. Namestila sta to reč z delom.

Namestila sta, bodisi, da je to – nekaj od tvoje imigracije, nekaj od tvojih služb, kar koli že je. Vse te ovire sta namestila, kajti pride točka, kjer je v vajinem staroenergijskem razmišljanju sanje bolje pustiti kot sanje. Sanje je bolje pustiti kot sanje. Včasih je bedno odpreti svoje oči. Včasih je težko biti v tem fizičnem telesu. Težko je reči, da, če prevzameš nov izziv, nov projekt, da ti morda ne uspe. Morda ne boš uspel. Torej je bolje sanjati o tem, kaj bi lahko bilo, kot to dejansko narediti in to dejansko prinesti noter in se tega dejansko lotiti (Adamus zelo vneto govori) in to dejansko živeti! In to biti! In izraziti! In deliti!Torej…

Torej, drage Šaumbre in Ralph in Gabriella, včasih je toliko lažje ohranjati distanco, vendar bo dozorelo in smrdelo bo kakor pokvarjena riba na vroč dan. In potem bo vaša energija postala vsa prismuknjena in za svoje probleme boste krivili – prvič mene, drugič drug drugega, tretjič življenje, četrtič svoje starše in tako naprej po spisku.

Nato bo na tej točki vaša energija postala resnično zavozljana. In kaj se zgodi potem? Vsi vemo – ne želite reči, jaz bom govoril o tem – fizična bolezen. Fizično neravnovesje. Ta energija mora nekje priti ven. Ni ji mar. Energiji ni mar. Mora priti na plan. Mora se igrati. Ne morete je za vedno zadrževati. Celo, če postavite vodo v kovinski vrč, bo ta slej ko prej prišla ven. Lahko, da bo trajalo tisoče in tisoče let, preden povzroči rjo in razje skozi, a ta energija se bo premaknila.

Energijski pionirji ste. Energijski uporabniki ste. Kreatorji Nove energije ste. Kako se bo ta Nova energija vklopila v vaše življenje?

Mimogrede, Sart, čedna obleka (smeh). Je to tvoj simbol krivde? (več smeha)

SART: Ne, skušal sem pridobiti točke!

ADAMUS: Slišal sem od ene od drugih Šaumber, ki – saj veš, govorijo, natolcujejo – da nisi naredil domače naloge.

SART: Uh, ne, nisem.

ADAMUS: Ja. In obleka bo to kompenzirala?

SART: Sem upal.

ADAMUS: Saj jo! Pravzaprav jo (dosti smeha in nekaj aplavza) V Adamusovem svetu vse počne. Kajti, moram reči – dražimo, ampak v tem je toliko – poglej si spoštljivost do sebe!

SART: O ja. Krasno je. Krasno.

ADAMUS: In videti si čudovit.

SART: Hvala.

ADAMUS: Da.

SART: Super se počutim. Hvala, Šaumbre (aplavz)

ADAMUS: Zdaj, ne gre za poskušanje narediti vtis na kogar koli drugega, kajti bog ve, da Sartu tega ni treba (smeh). Ne gre za poskus razkazovanja. Gre za spoštovanje in cenjenje sebe. In to ne pomeni, da morate vsak dan obleči italijanske obleke – ampak, Cauldre, vsake toliko bi bilo lepo! (smeh) Pomeni, da se cenite in spoštujete. Sebi dajete to darilo. Pravite: »Vreden sem je.« Ne gre za denar. Denar je popolnoma nepomemben. Gre za izraz Jaz-a in Jaz izgleda danes veličastno.

SART: Hvala. Krasno se počutim. Super dan imam.

ADAMUS: Prav res in zgled si za Šaumbre.

SART: Hvala.

ADAMUS: Hvala.

SART: Hvala. (aplavz občinstva)

ADAMUS: Torej, moj izziv vama, Ralph and Gabriella, je, kdaj se bosta znebila teh iluzij ovir, ovir v vajinih lastnih individualnih življenjih? Ko vidim tak čist talent, ki ni izkoriščen tako, kot bi lahko bil, kot vem, da bi lahko bil, o katerem ves čas govorimo; ko vidim: »No, samo nekaj čakam. Samo čakam. Čakam na…« kaj, avtomobilsko nesrečo?

RALPH: imel sem nesrečo s kolesom…

ADAMUS: Nesrečo s kolesom.

RALPH: … to je bilo dovolj blizu.

ADAMUS: »… Čakam, da me nekaj premakne.« Slej ko prej te bo, vendar ti v tej Novi energiji ni treba skozi to. Ni ti treba imeti tega udarca, ali te bolečine, ali imeti med seboj tega grenkega prepira. Ni vama treba imeti razdalje med seboj – fizične razdalje v vajinem življenju. Zdaj lahko to naredita. Lahek način ali težak način; ni pomembno. V vsakem primeru se bo zgodilo.

Ko združimo našo zavest v skupini, kot je ta, doda jakost, da se premakne energija. Pravkar, če se zavedata – samo občutita kot naravnost tukaj dol (pokaže na solarni pleksus) – ta soba je živa. Ta internet je živ z energijo. Premika se. Saj veste, ko ste včasih sami s seboj in je vse pusto in brez življenja? Lahko vzamete, kar pravkar počnemo tukaj, v tem prostoru in to prinesete v svoje življenje – osupljive stvari v svoje življenje.

Postavitev je težka, kajne? Izgubljaš službo? Namestitev je mučna, kajti rečeš: »Kaj sledi? Kaj bo prišlo in jo nadomestilo?« V tej Novi energiji ponavadi najprej ne veš. Vstopi kasneje. A v svojem življenju imaš toliko potencialov, Jane, ki samo čakajo nate; čakajo nate, da se nehaš igrati. Da se nehaš izgovarjati. Nehaš s »kaj, če«. Nehaš z vsemi izgovori in dogovoliš, da se zgodi. In to je vznemirljiva stvar glede tega, kaj bomo počeli skupaj, kam bomo šli skupaj.

Osupljive stvari, brez omejtev; čudne stvari se bodo zgodile (Adamus se smehlja in občinstvo se smeji). Čudne svari, nepričakovane in to je lepota Nove energije – popolnoma nepričakovane stvari.

Veste, Stara energija deluje v zelo predvidljivih vzorcih. Zaradi tega jo je lahko razčleniti v matematiko, znanost in fiziko; zelo, zelo je predvidljiva. V njej je zelo malo resnično novih krivulj in krivulje, ki pridejo, so zelo počasne. Tisoče in tisoče let traja, da se zgodijo resnične zavestne spremembe.

Kombinacija Nove energije s Staro energijo, kot bi ji rekli, je fenomenalna. Nepričakovano – in to je eno od mojih današnjih sporočil, ki bodo šli gor na predvajanje, ki ga boste izvedli naslednji mesec – nepričakovane spremembe. In vprašanje, ki ga imam danes za vas je, ali ste pripravljeni na resnično nepričakovano? Si zaupate, da boste ustvarili najlepšo stvar?

In preden odgovorite »ja« – ker vem, da je to sranje (smeh). Ne zaupate si, bojite se sprememb, sprašujete se, kaj sledi. Boste stradali do smrti? Boste postavljeni na cesto? Ni pomembno. Ni pomembno. Ne umrete, nikoli. Zapustite fizično telo, a ne umrete resnično, kajne Richard?

RICHARD: Ne.

ADAMUS: In življenje postaja boljše, kajne Richard?

RICHARD: Postaja.

ADAMUS: In spremembe so zelo nepričakovane.

RICHARD: Zelo.

ADAMUS: In kar ste morda mislili pred petimi, sedmimi leti, kar ste si morda zamišljali ali želeli v svojem življenju, je lahko dosti večje.

RICHARD: Lahko je, ja.

ADAMUS: In kako si to naredil, Richard?

RICHARD: Dovolil sem.

ADAMUS: Ah! Ah! Izvrstno. Zdaj, vsi drugi v prostoru pravijo »Ampak jaz tudi dovolim.« (rečeno z jokavim glasom) Ko rečeš »dovolim«, Richard, kaj to resnično pomeni? Razloži svoj stil dovoljevanja.

RICHARD: Ah … je, da čutim v svojem srcu, da je moje. Je že opravljeno.

ADAMUS: To je tako pocukran odgovor. Pocukran (smeh). Richard, to jim tukaj ne bo pomagalo, ker vem. In ponovno – nisi toliko govoril z menoj. Govoril si s Tobiasom. Z njim je bilo lažje. A ko rečeš, da si dovolil, si prišel do točke v svojem življenju, ko ni ničesar več ostalo.

RICHARD: Ja, bilo je …

ADAMUS: To je nekako čudna oblika dovoljevanja, kajne? Nobenega razloga, da bi živel. Ko ni nobenega razloga, da bi živel, obstaja razen tega, ali boš šel v nebesa ali pekel, zelo malo tega, česar bi se bal. Razen tega, zelo malo razlogov za strah. Tvoje dovoljevanje je bilo popolna spustitev. Lahko bi rekel, da si šel do dna. Izpraznil si, se mučil in trpel in prosil – ne mene, Tobiasa – prosil in zagovarjal in trpel in končno spustil. Popolnoma.

In ko si spustil, si prav tako sprostil te ovire, ki so stale med teboj in tem, kdor v resnici si; med vsemi potenciali, ki so bili pripravljeni vstopiti v tvoje življenje. Ko greš torej do te točke, lahko pride. In je. In, mimogrede, v tem je še več. To ni bilo to; to je bila samo ena od mnogih, mnogih rund.

Šaumbre, to sploh ni motivacijski govor. Tu ne gre za to, da bi skušali naslikati neko veličastno in sijajno sliko, ki bi vas samo naredila malo bolj zdravega, srečnejšega človeka. Šli bomo onkraj človeškosti. Človeškost je iluzija – čudovita iluzija, vredna iluzija, kajti na ravni duše se resnično učite stvari, ki se jih ne bi mogli nikjer drugje – in zaradi tega Eesina Linda … mimogrede, Eesa v vaših izrazih pomeni Ješuo, Jezusa. V bolj simboličnih smislih, pomeni Hišo Sanande. Hišo Sanande, ki je angelski red, ki dela s svetlobo.

Linda, sem si prišla, da se učiš o svetlobi, toda, da bi se naučila o svetlobi, se moraš prav tako naučiti o temi. Hmm. Ko vse to, kar si se naučila na tem čudovitem planetu in drugih krajih, integriraš… no, ne bom šel v podrobnosti, a tukaj ti bom naredil nekoliko prerokovanja ali obljube, kot je bila. Ko smo v Franciji – ahhh, kmalu se vrnem – ko smo nazaj tam, se bomo učili o tem, kaj sta tema in svetloba v resnici. Kaj sta v resnici.

Oh, nekateri od vas mislite, da bomo žalovali za Katari. Ne bi rekel. Dovolj jih je šlo tja, da so žalovali za njimi. Tja gremo, da se naučimo, kaj sta tema in svetloba v resnici. Naučili se bomo, kako ju razumeti na najbolj intimni ravni. Tu je… oh, našo diskusijo bom prihranil za naš izlet.

Pri Sanandi gre torej za svetlobo in svet potrebuje svetlobo. Zato ste vsi vi tukaj. Zavest angelov je morala razumeti svetlobo v gostoti, v tej realnosti, zato ste prišli sem. Sananda je sem vnesla svetlobo, torej si prišla od tega. Mnogi od vas ste prišli od drugih duhovnih družin – ni več pomembno, ker so vas brcnili ven (smeh). So. So, ker, veš kaj, Pete? Ker si jih prosil, na te, Pete. Pred mnogimi leti, ko si zapustil Mihaelov red, si rekel: »Ko pridem do določene točke, ko vam pošljem nazaj znak, me brcnite ven. Izpustite me iz moje duhovne družine.«

To je ena od najstarejših povezav in ena od najstarejših karm, ki ste jih kdajkoli imeli, torej so vas vrgli ven – in je bolelo. Ko čutite prekinitev energijske povezave od vaše duhovne družine, svoje angelske družine, ki gre skoraj do začetka, je to nekakšna zapustitev. Na neki ravni jo čutite in potem rečete: »Zakaj bi sploh še živel. Ničesar nimam. Imam svojo biološko družino…« Seveda, ni nam treba govoriti o tem. Nekateri ste jih tako na hitro pobrali, brez posebnega razmisleka. Prišli ste voljni, da poberete kar koli. Ampak vaša duhovna družina? Zbrcani ven. To boli.

Toda, veste, to je korak do suverenosti. Ko vas duhovne družine izpustijo, resnično boli. Dejansko krivite biološko družino. Enačite jo z biološko družino. »Zakaj tako ravnajo z menoj? Zakaj so me zapustili, ali zavrgli? Zakaj se mi posmehujejo, kot se mi?« Pravzaprav je posledica vaše duhovne družine.

Torej, Šaumbre, skrenil sem, a se zabavam.

Nazaj k domači nalogi

Torej, domača naloga, o kateri smo govorili na našem zadnjem srečanju, je bila tako pomembna. Spoštovanje. Koliko priložnosti ste imeli v zadnjem mesecu, da spoštujete druge? Imeli ste izbiro – spoštovati ali soditi; spoštovati ali kritizirati; spoštovati ali se spraševati, kaj je narobe z njimi. Spoštovati druge… spoštovali se boste, a boste prav tako potrebovali to spoštovanje, kajti, ko Nova energija resnično postane del vašega življenja, deluje zelo, zelo, zelo hitro, zelo naglo. In spoštovanje, ki ga imate do drugih in do sebe, bo prav tako izenačeno z lahkoto… z lahkoto tega, kako delate z Novo energijo v svojih manifestacijah, v svojem življenju. Spoštovanje je zelo, zelo pomembno.

Govorili smo o ustvarjanju – česar koli. To sem poudaril na našem nedavnem srečanju v Wisconsin. Ustvarite nekaj, kar koli. Šaumbre, toliki od vas radi zapadete v te dolge, dolge diskusije. Radi govorite od tukaj gor (kaže na glavo) in to je natanko to, kar se dogaja. Začnete postajati nekoliko nori. Radi govorite o tem, zakaj se stvari v vašem življenju ne izidejo. In, ko vam dam odgovor – in tukaj, seveda, govorimo o stanju sanjanja – in rečem: »Samo naredi nekaj. Dovoli,« kot je storil Richard, a ne pojdite do globin, do katerih je šel Richard. »Dovoli.« In potem se čez en teden vrnete in želite imeti še eno diskusijo in dobiti drug odgovor. Iz nekega razloga, ste skoraj zasvojeni s tem. Dajejo vam – mislite tako – dajejo vam nekoliko odobritve, da ne počnete ničesar in da ne spravljate v prakso na tej Zemlji, kar ste se naučili.

In potem je tam delo z vašo Pakauwo, vašo totemsko živaljo. Zdaj, nekateri ste rekli: »No, to sem že prej počel.« Ne kot to. Nekateri rečete: »To je slišati, kot da gremo nazaj,« toda, na nek način, da, ker vam je to znano. Vendar jo bomo uporabili, ker bo šla ta Pakauwa, Robert, ven in delala zate. Ko sedite prav tukaj, je lahko tam zunaj in opravlja delo za vas. Lahko pomaga okrepiti potenciale, ki čakajo na vas. Prav tako lahko nadzoruje. Prav zdaj lahko opazuje druge energije v prostoru.

Verjetno ste opazili, da je danes tukaj precej čisto. Občasno imamo veliko temnih energij in entitet, ki skušajo povzročiti motnje. Danes, skoraj nič motenj tukaj. Oh, visijo naokoli. Celo te rolete jih lahko zadržujejo zunaj, a ostajajo na razdalji, ker so tu sloni in panterji in jastrebi in tigri in nekaj kač, ena želva (smeh) in vse te druge Pakauwe.

In vaše Pakauwe, še posebno tiste od vas, ki imate stvari kot panter, niso nameščene, da napadejo. Nimate jih programiranih, da bi kogar koli poškodovale. Vendar, veste, ko ena od teh temnih energij, ki je tam zunaj, ki vsake toliko visi naokoli, ko začuti vašo Pakauwo, oh, to namesti zelo jasno sporočilo – »Ne zafrkavaj se s to osebo.« Šli bodo … rekel bi, da je podobno, kot imeti alarmni sistem v svoji hiši. Ropar bo šel raje k sosedovi hiši. Lažje je. Hitro je.

Ko je vaša Pakauwa tam, kot je pravkar tam toliko vaših, namešča čudovito… je vrsta čudovite energije. Ni ovira ali zid. Ni ščit. Niste ustvarili zidu. Pač pa je samo ta del vas, ki pravi: »To je suvereno bitje, pojdi kam drugam. Zafrkavaj se s kom drugim. Suvereno bitje.«

Mimogrede, te entitete, te temne entitete, niso tako bistre. Daleč, daleč preveč svoje energije, sebe, jim dajete samo zato, ker vas lahko prestrašijo ali zasučejo nekaj glav, ali povzročijo, da bruhate, ali nekaj takega. Res niso tako pametne. Ko vidijo vaš totem, potem vedo, da je to zavesten človek.

Delajte s svojim totemom. Spite z njim. Peljite ga na sprehod. Vsak trenutek ga bomo tukaj peljali na sprehod. Naj se pelje v vašem avtu in opazili boste, da se preobrazi. Mimogrede, lahko spremenijo oblike in tudi jih. Nekatere od vas je zmotilo dejstvo, da ste morda pobrali jastreba in nato se je v naslednjem trenutku spremenil v delfina.Kaj je s tem? Samo energija je – energija v svobodnem gibanju in obliki. En trenutek uporablja energijo jastreba in njegovo lepoto in naslednji trenutek vašo naravno naklonjenost in povezavo z delfini.

Pakauwe se nagibajo k temu, da se povrnejo v svojo obliko. Če gre za jastreba, ki se spreminja v delfina, je nagnjen k temu, da se vrne nazaj v to jastrebovo obliko. Vendar je lahko kar koli. Za vas lahko dela na vse načine, ki jih izberete. Tukaj je, da gre v druga območja. Je ta vaš aspekt, ki bo šel v območja za vas. Medtem, ko izvajate toliko drugega dela tukaj v tej realnosti, ta drugi del vas dela. Ko se povežete z njim, ko… mimogrede, ustvarjalen je. Zelo, zelo je ustvarjalen. Ta izraz vas, ki ga pošiljate tja ven, ni boljši ali pametnejši od vas. Ne reče vam, kaj storiti. Tam je, da vam služi. Delajte z njim. Niste poedini. Niste poedini. Aandrah ve to bolje kot kdor koli drug. Vendar prav tako ve, da je za ljudi ta čudna navada, da želijo biti… da se hočete pretirano definirati.

Zdaj, druga stran tega, o čemer vam bo Aandrah povedala so tisti, ki so se preveč raztreščili – razcepljena osebnost. Bojite se razlomiti. Kaj, če bi vam rekel, da ste se že razlomili in naučili, kako se spet sestaviti skupaj? Veste, kako se prinesti nazaj skupaj, kajti vsak od vas, kot Aandrah ve, se je nekoč, v tem ali drugem življenju razlomil, torej veste, kako se prinesti nazaj skupaj.

Zdaj, ko imate to védenje ali modrost v sebi, zdaj si dovolite, da se odprete, razširite – Pakuawa, igranje, o katerem smo govorili. Nagibate se k temu, da se hočete definirati – David, tebe sem izbral, vendar predstavljaš vsakega – želiš določiti Davida in v določanju Davida postaneš zelo mentalen, postaneš zelo strukturiran, postaneš zelo zataknjen. Pri Novi energiji, našem skupnem delu, gre za novo definicijo, kjer ni samo telesna, umska osebnost. Ali veste, da sploh niste svoja zgodovina? Niste – nihče od vas – vaša zgodovina, Kathleen Barry. Ne spomniš se, da sva se pogovarjala. Mislil sem, da ti več pomenim kot to (dosti smeha).

Mislite, da ste vaša zgodovina in niti malo niste. To je iluzija. Nisi to, od koder si prišel, Larry. Oh, del tebe ja, a samo zelo majhen, majhen del.

Ponovno definiranje sebe

To bo torej raje o ponovnem definiranju, kot o poskušanju definirati se kot David, ali kakršno koli ime že je. Veste, koliko vaše energije gre v to, da se skušate najti? Skoraj vsa. Poskušanje najti sebe, ko bi resnično morali poskušati izgubiti ta jaz. Toliko časa porabite rekoč: »Kdo sem?« Namesto, da bi samo rekli: »Jaz sem, ki sem.« Jaz sem, ki sem. Ni pomembno. Ni pomembno, če ste David, Donald, ali Mary.

Prešli bomo to človeško definicijo. Prav? (občinstvo odgovori »Ja«) Oh, to rečete zdaj (smeh). Včasih bo neudobno. In tu so še drugi, ki bodo rekli: »Kaj je narobe s teboj? Vedel sem, da ta skupina… Vedel sem, da ta skupina, s katero si.« Kajti, veste, ko se vrnete s srečanja, kot je to ali z ene od naših delavnic, se vrnete s sijem. Vrnete se z nekoliko lažjim korakom. Vrnete se nekoliko bolj intuitivni, bolj svobodni. Ni nujno, da jim je to všeč – »Kaj ti počne ta skupina?« Hmmm, prav res.

Taki bodo torej, ki kritizirajo in ne razumejo. Ni pomembno. Ni pomembno. Edina stvar, ki je pomembna, je odnos med vami in vašo dušo, s seboj. To je vse. Nič drugega ni pomembno.

Ne ujemite se v to, kaj drugi mislijo, ker – to ste že slišali od Tobiasa – pravzaprav obupno želijo, da ste drugačni. In to mislim na dober način, a želijo vedeti, da nekdo, nekdo mora biti pionir. Nekdo mora iti preko.

Veste, v našem delu, ki ga bomo izvajali skupaj, bomo prišli do razumevanja, kaj duševna bolezen v resnici je in kako ti dragi ubogi, ubogi, ki so v teh bolnicah. Zdaj, ne smilijo se mi, ker so v stanju duševnega zloma, imajo duševno bolezen ali se jim je zmešalo. To je v redu. To je čudovita, čudovita izkušnja. Vsi ste to izvedli, kajne?

To je krasno. Toda, zakleniti jih in jim dati zdravila – to je greh. To je podlo. Kajti, zdaj jemljete bitje, ki gre skozi zanimive izkušnje v duševnem zlomu, bolezni, kar koli že in rečete: »Če se ne prilega naši čedni, mali definiciji, kakšen naj bi bil človek.« Nekako atlantidska energija, veste. »Kaj torej storimo? Damo jim zdravila, da jih naredimo kot smo ostali.« Ne ti, Edith. Ne ti. Ti ne potrebuješ zdravil (smeh). In jih utišate in jih zadržujete umirjene in jih zaklenete v malo sobo.

Dragi naši, to je, od koder trenutno prihaja veliko temne energije na Zemlji, kajti ti ljudje so osupljiva bitja. Oh, pravite, da so nori. Ne, samo izkušnjo imajo. Imajo velikansko količino energije. Nimajo vrste omejitev in prepovedi, kot jih nekateri od nas – vas – imate. Tako dovolijo svoji energiji, da podivja.

Zdaj je tam zunaj kot psihična energija, ki vas ponoči lovi. Lovi vas, ker, no, jih privlačite. Čutijo povezavo z vami, ker lahko nekaj zaznavajo v vaši energiji, ki pravi, da ste imeli na neki točki zlom. In ste prišli skoz. Ne govorim o tem življenju, pač pa na neki točki. Dobili ste njihov odgovor in zato tako pogosto prihajajo naokoli, njihova psihična energija. Pod ključem so.

Daleč preveč časa porabljam, ampak naredili bomo samo manj vprašanj in odgovorov. Preidimo na tisto, kar sem resnično želel danes govoriti.

LINDA: Nekako si tukaj izvajal Q&A v živo.

ADAMUS: Vsekakor. Torej, o čem bomo danes govorili? Govorili bomo… dajmo globoko vdihniti.

LINDA: Ravno začenjaš?

ADAMUS: Ja, to je bil moj uvod (smeh). To je bil monolog (dosti smeha). Torej, vprašanja in odgovori, na katera lahko verjetno odgovorim, ne da bi vedel, kaj so: Življenje je bedno; prebolite ga. (dosti smeha) Tistim, ki se boste postavili tukaj v vrsto, bom pravkar na mnoga od njih odgovoril.

Rečete … dal vam bom odgovor, nato vprašanje. Odgovor je, da se igrate igro – ugotovite, kaj pri tej svoji igri vam je tako zelo všeč.

Vprašanje je: »Adamus, zakaj so stvari tako težke? Zakaj se ne izide? Zakaj imam usrano življenje? Zakaj ne morem – hmm« – dopolnite sami. To je vprašanje. Znova in znova se ponavlja.

Odgovor je, izbrali ste igro. Nihče je ni izbral za vas. Nekaj je, kar morate imeti radi glede te igre. Ko odkrijete, kaj je tisto, kar ljubite… dejstvo, da z ostajanjem v res usranem odnosu lahko krivite nekoga drugega. Ni vam treba prevzeti odgovornosti zase. To je odgovor. To je tisto, kar se dogaja. V njem ostajate, ne zato, ker nimate denarja, v tem usranem odnosu ostajate, ker ste žrtev in imate to radi. Na eni točki sem imel tudi jaz to rad. Morda se nekega dne tega naveličate.

Z energijo se igrate igrico, mar ne, Aandrah? Igrate se igrico s to energijo in lahko kadar koli prenehate z njo.

Rečete: »Ampak, Adamus, nimam nič denarja. Kaj bom storil?«

Ne vem! Ni pomembno. Resnično ni pomembno. Morda boste samo ponovno uživali življenje. Morda ga bo ta bolezen, ki jo imate, začela čistiti. Morda boste ponovno videli barvo življenja, ali, kot pravi Tobias, visoko definicijo življenja. Morda se boste morali soočiti s seboj. Morda. Ta je najtežji od vseh, a se je prav tako tudi najlepše, najlepše soočiti s seboj.

Oh, vaš jaz je natovorjen s šopom tega, čemur bi rekli šara in čemur smo prej rekli demoni in zmaji in vse drugo. A v resnici niso. Je samo zataknjena energija, ki si obupno želi biti nezataknjena.

Dajmo torej spregovoriti o današnji temi (smeh). Zdaj, ko smo šli skozi našo seanso vprašanj in odgovorov (smeh), so bila še kakšna druga… In, mimogrede, vaša stara mama? Ne vem, kje na drugi strani je. Zaposlen sem s tem, da sem ptica v Parizu, ali z delom z vami. Ne vem. Sami jo pokličite. Uporabite svoje lastne psihične sposobnosti. Vaša stara mama je verjetno… v redu je. V redu je.

Katera druga vprašanja še imamo?

LINDA: (hitro odgovori) Nobenih! (dosti smeha)

ADAMUS: Ja, nekatera imaš. Dajmo jih potegniti ven, da lahko delamo naše resnično delo tukaj.

LINDA: Res si odgovoril na večino od njih. Vprašanje je bilo…

ADAMUS: Ali veš, kolikokrat smo dali ta odgovor in…

LINDA: Vem. Vem. Vendar samo za potrditev, tu so bila …

ADAMUS: Ali je danes kakšno novoenergijsko vprašanje?

LINDA: Ne.

ADAMUS: Oh, v redu. Vprašanje. Drzno, smelo. Počakaj na mikrofon. Eesina Linda ga bo prinesla.

VPRAŠANJE OD ŠAUMBRE 1 (ženska za mikrofonom): Kaj je to ščemenje, pikanje, energij, ki so nove, ki jih čutim v svojem telesu? Kakšno…

ADAMUS: Da. Imenuje se… no, je… je kot – Cauldre noče, da rečem, a zaprl bom njegove oči in rekel – je kot duhovni orgazem, ki se odvija. Resnično je.

ŠAUMBRA 1: Oh, dobro!

ADAMUS: Prinašaš energije svoje lastne božanskosti, ki so bile dolgo časa ločene in to začenja prihajati bližje in imaš nekakšno lepo novo povezavo z njimi. Ustvarja – kako si jim rekla?

SHAUMBRA 1: Oh, pohotnost?

ADAMUS: Energija izplakuje tvoje telo. Še posebno so akutne na vrhu glave, za nekatere od vas, ki jih čutite, ali jih boste čutili, včasih tukaj (pokaže na področje tretjega očesa). Včasih se dejansko lahko manifestirajo v tem področju (pokaže na področje solarnega pleksusa), vendar se jih ne čuti vedno ščemeče; čutiti jih je kot metulje. Vendar je vaša povezava z vašim jazom, z vašo božanskostjo. Vdihnite to vase. In ne recite, da je angel, ali, da… ne dajte zaslug nikomur drugemu kot sebi. To je to, kar je. Prav tako je nekoliko Nove energije, ki prihaja, o kateri bomo vsak trenutek spregovorili.

ŠAUMBRA 1: Hvala. Oprosti, da sem vpadla v besedo.

ADAMUS: Ne, ni problema. To ščemenje, kot temu rečeš – tu je še eno ime, ki ga uporabljamo, a ščemenje je dobro ime – ima velikanski alkemistični učinek na vaše telo in um – če ga ne odrineš stran, če ga vdihuješ vase. Ima velikansko sposobnost, da ponovno uravnovesi stvari v telesu. Ko ga dobiš, je to krasen čas, da si samo vzameš nekaj trenutkov od tega, kar počneš, da to samo vsrkaš. Božansko vstopa. Ne prihaja kot s truščem; prihaja malo po malo. Vsrkava se na popolnoma primerni stopnji. Hvala.

VPRAŠANJE OD ŠAUMBRE 2 (ženska za mikrofonom): Adamus, prejšnji teden smo govorili o poveljujoči energiji.

ADAMUS: Da.

ŠAUMBRA 2: In, ko pomislim na delanje zavestnih izbir, čutim, da ko naredim zavestno izbiro, da je v nekem smislu poveljujoča energija. In sem se spraševala, če… Želela sem nekako dobiti tvoj pogled na to.

ADAMUS: Zagotovo. Govoriš o diskusiji s Šole misterijev in je tukaj nekoliko iz konteksta, dokler nisi šel skozi nekaj dni. A bom odgovoril najbolje, kot zmorem. Ena stvar je narediti zavestno izbiro in večina vas je delala s tem in se še vedno ne počutite hudo udobno ob tem. A raje vsaj prihajate do točke, na kateri lahko začnete delati nekaj izbire, kot da čakate na krila usode, da vas odnesejo. Vendar niste prepričani, če so vaše izbire, če jih točno ubesedite, če jih manifestirate točno. Torej… tu je še vedno veliko… ahm…

(pavza, nato dosti smeha, ko Adamusa zmoti hrana zadaj v prostoru in vzame čokoladno pecivo). Še vedno je veliko diskusije o (veliko smeha, ko govori s polnimi usti) tem, ali delate prav. Hmmm, okusno.

Poveljujoča energija je nekaj, s čemer delamo v Šolah misterijev. Je naslednja evolucija zavestne izbire. Vendar vam mora biti udobno ob dejstvu, da zavestna izbira resnično naredi razliko, preden začnete delati z zapovedjo energij. Kot veš, je bilo nekaj čudnih trenutkov v razredu – zelo neudobnih trenutkov – in za nekoga, ki je ravno začel delati s tem…

(več smeha, ko Adamus še naprej je) … biti človek … biti človek.

LINDA: Ne daj se motiti.

ADAMUS: Nekomu, ki samo začne na tej ravni, ne da bi šel skozi izvajanje zavestne izbire in nekaj od namestitve, ki smo jo izvedli v energijski šoli, se lahko vrne na zanimiv način. Torej…

ŠAUMBRA 2: Zavestna izbira je res prva…

ADAMUS: Absolutno, zavestna izbira je temeljni korak. Absolutno.

Pojdimo torej v našo…

LINDA: Ravno začenjaš?

ADAMUS: Ahm. Nobene potrebe danes po vprašanjih in odgovorih.

LINDA: V redu.

ADAMUS: v redu, torej, zdaj.

Iluzija zgodovine

Malo nazaj smo govorili o zgodovini. Zgodovina je čista iluzija – čista iluzija. Zgodovina je nekaj, kar je bilo napisano. Je ena perspektiva. Ni nekaj, kar se je res zgodilo. Mislite, da je bil ta napredek – Lemurija, Atlantida, Prva svetovna vojna, ki ji je sledila Druga svetovna vojna – sploh ne. Sploh ne.

Kot razumejo ustvarjalci našega odličnega filma (nanašajoč se na film Leap!, predstavljen v Šaumbra izstrelitvi) – in skušajo pokazati v svojem filmu, odprti zavesti – je vse iluzija. Čudovita iluzija. Ne pravim, da je iluzija slaba beseda, vendar je iluzija. Zgodovina sama po sebi je velika iluzija, ki ji ljudje verjamejo, ker je bilo nekaj napisano. Napisano na kos papirja – »Tako je bilo«.

Zaradi nekaj listov papirja v knjigi, je Biblija in zgodba o Jezusu ena največjih iluzij vseh časov. Velika iluzija in ljudje ji verjamejo. »No, zgodovina je. V knjigi je zapisano in bog je rekel, da tega ne moreš spremeniti.« Kolikokrat je bila spremenjena? Kakšna iluzija je to. Zgodbe o Jezusu so dovolj, da ga pripravijo, da se vrne sem in brcne kakšno rit, ker ni res. Ni res.

Deli nje so se dejansko zgodili. Deli nje. Večina nje je bila spremenjena. (gleda Lindo) Ne skrbi, zdajle ne poslušajo (dosti smeha). Kasneje bodo poslušali, vendar ne boš v mestu, torej… (več smeha)

Vaša lastna zgodovina… Nisem preveč mahnjen na pretekla življenja, ker – spomnite se dni, ko ste bili ujeti v svoja pretekla življenja in kaj ste bili in vse drugo – fascinantno je in zanimivo, a je le del vas.

Zgodovina je mogočna iluzija in danes se bomo vrnili in odprli nekaj vrat. In preden to naredimo, zdajle želim, da je zelo jasno – če vam ob tej vaji ni udobno, se je ne lotite. Lahko jo kasneje poslušate. Lahko jo kasneje preberete ali naredite. Če se vam ne zdi v redu za vas, je to v redu. In tu ni čisto nič sodbe, kajti, kar bomo naredili, je nevarno. Vam nevarnost ustreza?

(občinstvo odgovori »Ja«.) Lažete. (smeh) Ste zdajle nenaklonjeni tveganju?

(občinstvo odgovori »Ne«.) Da ste iskreni o tem. Pravzaprav, niste.

Šli bomo torej nazaj in namen tega, da gremo nazaj, o čemer smo govorili na našem zadnjem srečanju, je bil, da razumete, da kar se vam je v preteklosti zgodilo, ni vsa zgodba. Je del zgodbe.

Družina, ki jo imate v tem življenju, je iluzija. Iluzija pomeni, da je ena od mnogih, mnogih realnosti. Iluzija ne pomeni neresnično; samo pomeni eno od mnogih. Eno od mnogih.

Za družino torej, ki ste jo imeli v tem življenju, rečete: »No, to je bila moja družina. Imam list papirja, ki pravi, da sem bil rojen.« Morda niste bili. Morda niste imeli te družine, kot ste mislili.

Je čudovita, zelo zapeljujoča, zelo resnična iluzija, a morda ni edina družina, ki ste jo imeli. Morda ste namesto tega pobrali dobro družino. Morda ste pobrali družino, ki vas je ljubila in vzpodbujala in bogato družino, ki vam je kupila lepe reči, povedala dobre stvari. Morda.

Morda ste imeli družino, ki je bila v popolnoma drugačni kulturi. Ste kdaj dobili občutek, da ste resnično obstajali v drugačni kulturi? Časi, ko: »kaj počnem tukaj v tej kulturi?« Morda bi morali biti v drugi, kajti zgodovina je čudovita iluzija.

Danes se bomo vrnili in z uporabo jasne zavestne izbire, bomo odprli vrata.

Ponoven obisk preteklosti

Zdaj, šli smo skozi generalko in prepoznali jo boste, če se spomnite, da ste, kadar koli v zadnjem letu ali nekaj takega, imeli sanje o tem, da greste po dolgem koridorju, dolgem, dolgem hodniku z veliko vrati; da ste se izgubili v zgradbah ali hišah, ki so imela toliko vrat, da niste našli svoje poti ven; sanj o tem, da izbirate med mnogimi, mnogimi vrati in ne veste, skozi katera bi šli. Katere koli sanje kot so te so indikator, da ste na nek način šli skozi to generalko.

Obstaja logika razmišljanja, ki pravi – to je za običajne ljudi in vi ste v glavnem vsekakor neobičajni – logika razmišljanja, ki pravi: »Nikoli ne pojdi nazaj. Nikoli ne pojdi nazaj in ne koplji po stvareh.« No, ne bomo šli nazaj, da bi kopali stvari. Ne bomo šli nazaj, da bi procesirali stvari, nazaj gremo, da odpremo vrata, kajti, bodisi, da je to življenje, ali katero koli drugo, ki ste ga kdaj koli imeli, obstajajo potenciali, ki so tako resnični kot tisto, kar ste odigravali – odigrali – v človeški obliki. Obstajajo. Resnični so. Nič manj niso, kot tisto, kar ste dejansko izbrali, da izkušate v fizičnosti.

Te energije so vam pravkar na voljo. Te energije si vas želijo srečati v tem sedanjem trenutku. Tu bo raznolikost energij, ki prihajajo – občutki in reakcije. Ko odpremo nekatera od teh vrat in ni na vas, da jim skušate soditi ali se bojevati. Zaradi tega sem vas na našem zadnjem srečanju prosil, da spoštujete vse, vključno s spoštovanjem teh energij vrat, ki jih bomo odprli.

Če ste imeli v zadnjem času sanje o preganjanju – da vas lovijo – je to verjetno zato, ker ste na naši generalki odprli nekaj vrat in so prišle ven bolj jezne energije, ker so bile na svoj način dolgo časa zaprte. Zdaj so pripravljene priti ven. Nekatere od njih bodo prišle ven z močnim rjovenjem. Druge bodo prišle ven tako ljubeče in nežno in bodo stekle v vaše življenje. In, če se jih ne zavedate, vas bodo brcnile v nogo, da dobijo vašo pozornost. To je energija, ki se vrača nazaj k vam.

Ko odpremo nekatera od teh vrat… in ne govorim le o potlačenih spominih; govorim o potencialih stvari, ki nikoli niso bili manifestirani – na primer, življenje, kjer bimorda lahko bili neke vrste velik zdravitelj in ste namesto tega izbrali življenje kot bedak. A ta potencial velikega zdravitelja je še vedno tam. Še vedno je aktiven. Še vedno kroži. Ni se izgubil. Ni šel ven iz obstoja.

Lahko ste imeli življenje, kjer ste bili vodja mnogih, mnogih ljudi – odgovorni zanje, a ga dejansko niste izbrali. Izbrali ste, da imate življenje kot gospodinja, ali morda pomočnik nekomu drugemu. Niste dovolili tega izraza. Niste izbrali tega izraza, a je še vedno tam.

V vsakem od teh potenicalov… in, mimogrede, lahko se spravite ob pamet, če začnete razmišljati o potencialih, kajti, rečete: »No, če za realnost izberem eno stvar, koliko potencialov je tam?« Skoraj neskončno. Skoraj neskončno. Če bi imel tablo za pisanje, bi nanjo narisal velik krog. A je ne potrebujem, ker lahko vidite.

Tu je krog najbolj verjetnih potencialov – najbolj verjetni so tisti, ki so bili najbolj komplementarni z vašim potovanjem, tisti, ki bi omogočali največji napredek vaše duše in tisti, ki so vas privlačili. Ti so torej v velikem krogu (Adamus »riše« po zraku) in realnost, ki ste jo izbrali, je točka, točno na sredini tega.

Takoj za njim je drugi krog, nekoliko manjši – sekundarni rezervni potenciali, ki niso imeli zadostne količine dinamike, kot nekateri od teh potencialov prve ravni, a so še vedno natanko tam. In lahko greste skoraj v neskočnost, reči, da potencial… imeli ste potencial, da umrete, ko ste bili otrok, pa niste. Imeli ste potencial, da ste v tistem življenju razcepljeni. Imeli ste potencial in potencial, torej gre za niz krogov z različnimi ravnmi žarenja v njihov potencial in se lahko zdi, da gre v neskončnost.

In rečete: »No, kje se konča? Koliko potencialov je tam za to življenje? Miljarde?« Na nek način ni pomembno, kajti potenciali ne izginjajo v neskončnost. Kar se zgodi je, da pridete do določene točke in se tako rekoč vrne na začetek. Ne izginja v neskočnost. Pravzaprav, nič ne izgine v neskončnost. Niti vaše fizično vesolje, ne čas, ne prostor. Ne gredo v neskočnost; končajo pri tem, da naredijo velik zavoj in se vrnejo naokoli nazaj.

To je pomembno, da si zapomnite za kasneje, ko govorimo o fiziki Nove energije, a vidim, da je pozno in kasneje imam domenek. Torej preidimo k naši vaji.

Šli bomo nazaj in če vas glede tega kaj skrbi, vam tega ni treba narediti zdaj. Preprosta stvar, ki si jo v Novi energiji zapomnite je, da gre za izbiro. Zdaj, lahko bi prinesel kup žvepla in dišav in draguljev in opreme, plesni ansambel in plesalce, da ustvarijo neke vrste obreda okoli tega. Vendar ga ne potrebujemo. To je po izbiri. Po izbiri.

Torej, povabljeni ste, da imate svoje oči odprte, ali, da jih zaprete. Eno ali drugo, ni pomembno. To bomo izvedli enostavno, kot je mogoče.

Zdajle se bomo vrnili nazaj z energijo, ki je bila za vse nas pripravljena – za kogar koli, ki to posluša, bere kasneje, sedi pravkar tukaj. Pripravili smo energijo, ki nam bo omogočala, da gremo nazaj v preteklost in preteklost sama po sebi je le iluzija in samo potencial. In, če bi le za trenutek, naredili zavestno izbiro, ali boste šli v svojo preteklost – v svoje pretekle potenciale. Je da ali ne. Ni vam potrebno ubesediti na določen način.

(pavza)

In zdaj si enostavno zamislite sebe s svojo Pakauwo ob strani – ob sebi – bodisi, da leti, hodi, se plazi, plava, leti.

(pavza)

Hodimo nazaj. Kako to naredimo? Predstavljajte si dolg hodnik, čudovit hodnik, zelo širok hodnik, zelo dobro vzdrževan. In to je hodnik – pot – k vaši preteklosti.

In ko hodimo po poti tega dolgega, dolgega hodnika – za katerega je videti, da se nikoli, nikoli ne konča, kajti resnica je, da se kasneje vrne nazaj v krogu – toda, ko zdaj hodimo po poti, občutite najprej energijo sebe. Sebe.

To je domišljija, a domišljija je resnična kot je resnično sedenje zdajle tukaj.

Hodite počasi. Nič se nam ne mudi.

Čudovit hodnik. Že prej ste hodili po lepih hodnikih, samo prinesite to nazaj gor. Ni pomembno, če ima preprogo ali lepe italijanske ploščice.

(pavza)

In po poti tega hodnika so vrata. Vrata in tam so morda slikarije, vendar se ne osredotočajte na to. Tam so vrata in videti je, da so vsa vrata zaprta, kajti vsaka vrata predstavljajo potencial vaše preteklosti.

(pavza)

Ni pomembno, iz katerega življenja prihajajo. Za vsakimi vrati so neizraženi potenciali…

(pavza)

Odločitve, ki niso bile nikoli narejene…

(pavza)

Vloge, ki niso bile nikoli odigrane…

Smeri, ki niso bile nikoli zavzete.

Vse to ste vi. Vse to ste vi. Vaše je, kajti na vaši božanski dušni ravni, ste si dali potencial, darilo mnogih, mnogih potencialov.

Nikoli ni bilo usode. Sebi ste dali izbire in možnosti. In četudi ste izrazili eno, so druge še vedno tam. Njihova energija je še vedno tam za vas.

V Novi energiji vse prinašamo nazaj skupaj.

(pavza)

To niso aspekti v tradicionalnem smislu. To so potenciali. In ko hodimo po poti navzdol po hodniku, prepoznavamo vse te energije, ves potencial preteklosti, če je bilo tam življenje, ko ste bili ubiti, dobesedno, predčasno – bodisi, da je bila vojna, bolezen, bodisi, da vas je ubila roka drugega človeka – je to ustvarilo travmo, ki ste jo prinesli s seboj, ki ste jo vlekli skoz čas in prostor v to življenje. Ali se zavedate, da za temi vrati prav tako obstajajo potenciali, da nikoli niste bili ubiti?

Potenciali, da ste bili mirni s seboj in s svetom?

Potenciali, da ste prinesli ljubezen in radost v svoje lastno življenje in v svet?

Za temi vrati, vašo preteklostjo, so energije, ki niso bile nikoli izražene, nikoli izbrane, nikoli prinešene v fizično realnost. A so še vedno tam.

Ko hodimo navzdol po tem hodniku, z vašo Pakauwo ob sebi, lahko vratom dovolite, da se začnejo odpirati. Ni treba, da jih sami odprete; skoraj se zdi, da se odprejo, ko greste mimo. Zakaj? Ker zdaj izbirate, da sprostite to energijo. Zdaj izbirate, da jo prinesete v ta sedanji trenutek, to realnost. Izbirate, da spoznate, predvsem in nadvse, da je vaša zgodovina sama po sebi iluzija. Vaša zgodovina sama po sebi ni nič drugega kot potenciali.

Niste … niste vaša zgodovina. Niste preteklost, za katero mislite, da ste. In to je »Jaz sem« princip.

Ko hodite navzdol po hodniku in se vrata odpirajo, to sprosti te poteciale. In, morda ne zdaj, morda boste kasneje prišli do spoznanja, koliko potenciala ste ustvarili. Prišli boste do spoznanja, da so bile nekatere od stvari, ki so se vam zgodile v preteklosti, kar ste mislili, da je bilo res, le ena od izrazov realnosti. Spoznali boste, da je ta trenutek, v katerem pravkar živite, napolnjen s toliko potenciali.

Nadaljujemo s hojo po hodniku navzdol, počasi, ljubeče dovoljujemo tem vratom, da se odprejo. Ta energija vas na noben način ne bo izdala. Celo potencial, da ste šli – kot bi rekli – na temno stran, ki je bil lahko zelo, zelo resničen v vsakem življenju, četudi ga niste izbrali. Ko pride potencial ven, ni več pokrit z energijo, da je temen. Ni več v tej iluziji. Zato vam ni treba skrbeti o tej – kot bi rekli – temni energiji, ki prihaja in se pravkar infiltrira v vaše življenje. Samo energija je. Samo potencial je bil.

Toliko sebe osvobodite z razumevanjem, da ste toliko več, kot mislite, da ste. Vsak potencial ste. Vsak izraz ste, bodisi, da je izražen v tej realnosti, ali ne.

Drage Šaumbre, to je osvobajajoče, odrešujoče. Osvobajajoče.

Prinašanje potencialov nazaj

Globoko vdihnite… in si dovolite, da se vrnete nazaj po hodniku, nazaj v to sadanjo Točko prisotnosti, v kateri smo. Lahko se vrnete in ponovno obiščete, kadar koli želite. Lahko se vrnete in to ponovite, kadar koli želite. Začnete čutiti, da ste zataknjeni v tem življenju; s ponavljanjem vsake toliko se opomnite, da ste tako plodni. Tako mnogokratni ste. Niti malo niste poedini. Moram se smejati, ko slišim katerega od teh domnevnih duhovnih učiteljev, ko govori o linearnosti preteklih življenj. Niti malo ni. Nikoli ni bilo. Nikoli ni bilo.

Vrnite se torej. Prinesite se nazaj v to Točko prisotnosti in ničesar ne storite s temi energijami. Nikar jih ne zmanipulirajte ali silite. Prišle bodo k vam. Pridružile se vam bodo. Pridružile se vam bodo in ne bodo imele agende, ne bodo imele vrtenja. Zdaj je to prosta energija. Vrača se nazaj k vam.

Ko to storite, ko odprete vrata vaše preteklosti, ah, boste od njih dobili nekaj šokantnih valov. Imeli boste nekaj energij, ki pridejo noter in vas bodo nekoliko treščile. Kaj storite? Nič. Nič, nič. Ne izzivate jih, ne bežite od njih; vdihnete jih vase. Samo energija je.

Imeli boste nekaj nočnih mor, žal mi je, da to rečem. Moral bi vam vnaprej povedati (smeh). Imeli boste nekaj neravnotežij v svojem življenju in nekaj stvari se bo spremenilo z ljudmi okoli vas. In imeli boste nekaj čustveno težkih časov.

Kaj storite s tem? Nič. Nič. Oh, pravzaprav, vdihujete vase. To ni tukaj, da vas rani. Oh, nekatera imajo nekakšno obarvanost, imajo svojo lastno dinamiko. A resnično se samo vračajo nazaj k vam. To je vse, kar počnejo. Naj vas ne prestrašijo. Ne sprašujte se, kakšne vrste demonov ste spustili. Tega ne bi storili, če ne bi mogli prenesti.

Ne počnite tega z nikomer drugim, ki ni v tem. Ne stecite dol, da poskusite to izvesti v vaši lokalni cerkvi (smeh). Dejansko je nevarno – psihološko definitivno in duhovno nevarno – da naredite nekaj takega, če oseba ni pripravljena, če ne vedo, kaj je aspekt in ne razumejo, kako energije delujejo. Če ne razumejo energije – če govorite z njimi o energiji in mislijo, da imate v mislih luči in gretje v njihovi hiši – ne počnite tega zanje.

Vi ste pripravljeni. Pripravljeni ste. Deset let priprav s Tobiasom in življenja svojih priprav. Ugotovili boste, da so tam… da so valovi energij, ki prihajajo in prepoznali jih boste skozi svoje sanje, skozi nekaj telesnih energijskih premikov in vse je v redu. Vse to je v redu. Absolutno. To ste vi. Vi ste. Vaši potenciali so. Je to, kar ste posadili v svoj vrt, zdaj pripravljeno na žetev.

Včasih bo imelo fasado, da se bo z vami igralo igrice. Nobene pozornosti ne posvečajte temu. Vdihujte. Spoštujte. Spoštujte. Spoštujte.

Ko odpiramo vrata potencialov preteklosti, boste razumeli, da vaša zgodovina sploh ni to, kar ste mislili, da je – niste to, kar mislite, da ste – in nekoliko boste vrženi iz ravnotežja, ker ste navajeni določati sebe kot sebe. Življenje ste porabili v poskušanju, da se popolnoma definirate, da definirate iluzijo, ta potencial. Torej vas bo za nekaj časa vrglo ven.

Tedaj pride skupaj ta skupina, imenovana Šaumbra, ki podpira drug drugega, deli, rekoč: »Jah, imel sem enega od teh ‘pojma nimam, kaj za vraga se dogaja’ dni.« In druga Šaumbra se lahko poistoveti s tem in lahko reče: »Imel sem tak dan, ampak, veš kaj? Naslednji dan je bil osupljiv. Naslednji dan je bil kot ogromen skok zavesti.« Pravkar se vam ta energija vali noter.

Na našem zadnjem srečanju sem vam povedal, da sem z vami vsak korak poti in to resno mislim. To resno mislim – vsak korak poti – in časi bodo, ko je nekoliko težavno in časi, ko je sijajno, ko se boste ozrli nazaj in rekli: »Kako brezbarvno življenje. Kako dolgočasno življenje.«

Kot si zdajle misli Cauldre, tako osupel, kako lahko delam na njegovem umu in duhu in prav tako tudi vašem, znotraj njegovega telesa in kako udobno je to pravzaprav. Zdaj, kar je zame zastrašujoče je, kako lahko nekdo deset let sedi na stolu z zaprtimi očmi in se ne premakne?! Kako brezbarvno! (smeh) Kako brezbarvno.

In, ali ni blagoslov biti človek? Izkušnja je. Ni test in ni preizkušnja. Izkušnja je in odkritje svoje suverene narave je.

V našem naslednjem pogovoru bom šel v temo in svetlobo. V Franciji bomo imeli nekaj doživetij s svetlobo in temo. A za zdaj… se še vedno ne spomniš, Kathleen? (Kathleen odkima z glavo »ne«) Se lahko naslednji mesec vrnem k tebi in te ponovno vprašam?

KATHLEEN: Ja.

ADAMUS: No, govorila bova, Govorila bova. Ti…

KATHLEEN: Govoriš v mojih sanjah – sanj sploh nimam. Več let nisem imela sanj.

ADAMUS: Ah! Ah! Jutri me bo Kathleen preklinjala. In, če ne jutri, pa pojutrišnjem. Pravi, da že več let ni imela sanj. No, seveda, vsi vemo, da je imela sanje. Če ne bi imeli sanj, ne bi obstajali. Ne bi obstajali.

KATHLEEN: Ampak ne spomnim se jih in govorila sva o tem in rekel si, da je to pomenilo, da sem počela, kar naj bi počela, da sem šla tako daleč tja ven, da se nisem spomnila, ko sem prišla nazaj.

ADAMUS: To je res in zdaj je čas, da se jih spomniš.

KATHLEEN: V redu.

ADAMUS: Čas je, da se jih spomniš.

KATHLEEN: Oki doki.

ADAMUS: Ni razloga… da, mnogi od vas greste res tako daleč ven, da se ne spomnite svojih sanj. Imate jih in zdaj se jih boste začeli spominjati.

Mimogrede, sanje v Novi energiji so drugačne; interpretacija sanj je drugačna kot v Stari energiji. V staroenergijskih sanjah je bila serija simbolov, pogosto zelo, zelo težko za razumeti, včasih se je zdelo noro. Kaj ste torej storili? Odrinili ste jih stran.

Trenutno so sanje v novi zavesti pravzaprav mnogo bolj, kot bi rekli, dobesedne. Včasih bodo nekoliko zamotane, a bodo bolj dobesedne. Če imate sanje, da ste ponoči na nekem oddaljenem potovanju in projektu, da delate z drugimi, se verjetno res dogaja. Odpirate vrata, a začenjate spet imeti sanje.

KATHLEEN: V redu.

ADAMUS: Ti je to v redu?

KATHLEEN: Ja.

ADAMUS: Spominjanje sanj.

KATHLEEN: Zapomniti si jih.

ADAMUS: Dobro. In ne boš se razjezila, ko te bodo sanje, ki jih boš imela, tako zmotile – morda nocoj, morda jutri – in se boš spraševala, zakaj ne moreš več spati?

KATHLEEN: Oh, vem, da ne morem več spati. Ne spim. Vso noč sem pokonci.

ADAMUS: In sanje te včasih lahko preganjajo, a zdaj jih boš torej imela.

KATHLEEN: V redu.

ADAMUS: Tako lahko, torej.

Torej, Šaumbre, skozi veliko govorjenja smo šli, nekoliko izkušnje danes – odpiranje potencialov vaše preteklosti. Tako resnično je kot vse drugo. Razumevanje, da je vaša zgodovina, ki jo trenutno poznate, le ena rezina tega, kar je bilo in kar bi lahko bilo. Ko to naredite in vse to prinesete nazaj v ta Sedanji trenutek natanko sem, popolnoma spremeni to, kar mislite, da bo vaša pot v prihodnosti. In zaradi tega rečem »pričakujte nepričakovano«.

Vse navezujete na to, kar se vam je prej zgodilo, neka verzija tega se vam bo zgodila v prihodnosti – morda lažja verzija ali bolj zdrava verzija. Zdaj nismo več na tej poti. Spreminja se, torej se zgodijo nepričakovane stvari. Naj vas ne vržejo iz tira.

Poslušajte moje besede – naj vas ne vrže iz tira. Naj vas ne pripravi do tega, da hočete zbežati in se skriti. Zadnja stvar, ki jo kdor koli od vas zdajle potrebuje je, da se vrnete nazaj v skrivanje. Prinesite to noter kot energijo. Prinesite kot nekaj, kar ste povsem vi ustvarili in manifestirali.

Ponovite to vajo sami ali z majhno skupino Šaumber. Ko to naredite, bo to prav tako v vaše življenje povabilo stvar, imenovano Nova energija. Ne želim definirati Nove energije, v to ne bomo šli danes. Kasneje. A zdaj, z odprtimi potenciali preteklosti, prinešenimi sem, zdaj ima Nova energija svobodo ali povabilo, da vstopi.

Znotraj Nove energije… o tem bom moral napisati knjigo. Znotraj Nove energije ni potencialov. V Novi energiji ni potencialov in vem, da se to zdi nasprotno s tem, o čemer smo govorili, a v njej ni več potencialov in o tem bomo govorili na našem naslednjem srečanju. Kaj je v Novi energiji? Če ni potencialov, kaj je v njej?

Pustil vas bom torej v napetem pričakovanju (smeh) do našega naslednjega srečanja in dokler nekaterih od vas ne vidim v Franciji.

In s tem, drage Šaumbre, bom prosil Aandro, da porabi – čeprav vas kliče vaša biologija; končali smo z našimi vprašanji in odgovori, končali za danes – Aandra vas bo peljala skozi kakšnih pet minut dihanja. Vdihujte to energijo potencialov.

Opravičil se bom in preden to storim, vas želim opomniti, da je vse – vse v kreaciji – v redu. Vse je v redu v vsej kreaciji. Zapomnite si to. Ni polomljenih delov kreacije, nepopolnih delov, neizpolnjenih delov, ali, kot bi jim rekli, temnih delov.

Vse je dobro v vsej kreaciji in zatorej, Jaz sem Adamus.

In tako je bilo.

Crimson Circlu predstavljeno
3. oktobra 2009

www.crimsoncircle.com



Comments are closed.