———————— 16.9.2012 – ODPUŠČANJE

Jaz Sem SVOJ LASTEN DOM in kar je zunaj mene, je znotraj mene.

Vse moje projekcije krivde in strahu, ki jih ustvarim proti dejanjem drugih ljudi, so pravzaprav proti meni. Jaz sem tisti del sebe, ki ga tam zunaj ne maram. Edini način, da se osvobodim, je, da odpustim. Ali bi kdajkoli obsojal svoje brate in sestre, ki so ‘jaz’? Ni izjeme k tej resnici. Vso sovraštvo na tem svetu je pravzaprav klic k ljubezni, tako lahko ljubim tisto, kar ‘mislim’, da vidim, tako da temu odpustim.

Skozi odpuščanje spreminjam cel svet. Majhno dejanje odpuščanja nekomu bo povzročilo valovanje v večnem SEDANJEM trenutku skozi vse ‘časovne linije’. Moje duhovno prebujenje je v tem, da izstopim iz časa, tako da izberem odpuščanje in da spoznam, da ni nikogar tam zunaj, ki je naredil karkoli narobe, da bi ga moral obsojati.

Obsojanje me zadržuje tukaj kot lepilo, toda z odpuščanjem sem svoboden in grem domov k ENEMU srcu Boga.

Dokler kogarkoli še naprej za kaj krivim, nisem svoboden, prilepljen sem na dualnost in ločenost.

Odpuščam sebi vsakič ko naletim na ‘ovire’. Ta tako imenovana ovira je samo simbol za moj podzavestni um. Je ogledalo in pokazalo mi bo, kaj moram odpustiti, da se lahko ‘počutim celega’.

To je kot zdravljenje mojega razdrobljenega podzavestnega uma… Ozdravljen je skozi odpuščanje.

Način, na katerega čutim in razmišljam o drugih, je pravzaprav način, kako čutim in mislim o sebi. Tako se zavedam svojih misli in čustev, odpuščam jim in jih dajem BOGU. In na koncu mislim in delujem kot BOG in sem kot BOG.

Resnični mir lahko najdem le znotraj sebe, ne v svetu, zato vedno odpuščam.

Odpuščam sebi in svetu in se ‘vračam’ k BOGU.

Kar  vidim v svetu, je znotraj mojega ‘podzavestnega’ uma, ampak videti je, kot da na tem ‘dela nekdo drug’. To moram pozdraviti skozi odpuščanje.

Kar sovražim in zanikam v drugih, sovražim in zanikam v sebi, toda moj ego se s tem ne bo nikoli strinjal. Vsaka oseba je simbol tega, kar moram odpustiti, da sem osvobojen svojega podzavestnega uma.

Odpuščam sebi in vsakemu človeškemu bitju, ki je drugačen od mene in se ne strinja z mano.

Odpuščam in prosim moje BOŽJE SRCE, da mi pokaže samo resnico in najvišjo modrost. Vem, da mi bo dana, toda prišla bo, ko bom najmanj pričakoval. To prepuščam Bogu.

Odpuščam svetu in samemu sebi.

Odpuščam sebi za to, kar verjamem, da je ‘resnično’, saj ne morem poznati resnice, resnica se vedno širi. Učim in spominjam se skozi prakso, toda ego misli, da lahko prakticira kasneje, da se moram naprej učiti.

Sprejemam in zaobjemam to, da o nečem ničesar ne vem. Svoboden sem, ker ni nič za VEDETI znotraj iluzije oblike, toda naš ego resnično želi verjeti, da je tu za doseči nekaj pomembnega. Tu nisem zato, da bi kogarkoli rešil ali ga obupano spreobrnil v njegovem srcu, kot ne morem prisiliti cvetlice, da raste.

Vsak zunanji dogodek vidim kot priložnost za odpuščanje, saj je simbol za to, kar je v meni. To me osvobaja.

Zavedam se samega sebe, kadar vidim nekaj, kar želim obsojati in kadar mi kdo reče, da nimam prav. Odpuščam mu in vem, da to ni pomembno, ne glede na to, katera stopnja dualnosti se prikazuje, ni resnica, je samo simbol. Boljše je občutiti mir, kot pa imeti prav.

Stopim izven svojega področja udobnosti ‘sebe’ in ‘drugih’ in razumem, da ni nobenega drugega. Ni ločitve med mano in svetom.

Vem, da ni nič resnično pomembno, ker to, kar v resnici sem, ne more biti odstranjeno. TO JE!

Resnice ni mogoče najti v besedah ali fizičnih simbolih, JE znotraj MENE.

JAZ SEM RESNICA SVETA potihoma v svojem srcu.

Samo LJUBEZEN je resnična.

LJUBEZEN je resnično znanje, ker LJUBEZEN JE in ne bo nikoli nadomeščena ali izboljšana. BOG je večni JAZ SEM in vedno vem, da je ta ‘luč’ tukaj zame, ne glede na karkoli. Odpuščanje odstrani ‘vzorce’ odpora in vedno bolj sem skladen z energijami Kristusa.

Ljubezen je celo za energijo, toda znotraj tega vesolja se interpretira kot energija ljubezni.

Meditiram na LJUBEZEN Kristusa vsako jutro in pred spanjem in sem voden.

Treniram svoj um v vsakodnevni meditaciji, da odpustim vse in da gledam skozi oči Kristusa.

To je moja navada in enostavno zdravim svet, ker ga vidim kot celoto. Sem v miru, ker sem vzrok miru. Ljudje se bodo bojevali in začenjali vojne, dokler ne bodo našli miru znotraj sebe in razumeli iluzijo ločenosti. Ne pričakujem, da se bo kdorkoli spremenil samo zato, ker sem se sam odločil, da se prebudim.

Osredotočam se na svoj odnos z BOGOM, ker je to, KAR SEM JAZ.

Jaz Sem v tem svetu, vendar ne ‘iz’ tega sveta in svoje brate in sestre lahko vidim kot še enega sebe.

JAZ SEM BOG in sijem skozi srca vseh.

Svoje zaupanje in srce dajem BOGU znotraj sebe. Ta je večen.

ŽIVIM Z BOGOM za časom in iluzijo, toda projiciram se v ‘ta svet’, da podpiram svoje brate in sestre, ker se rad igram. Življenje je igra, nekateri ga jemljejo zelo resno in nekateri ga jemljejo zelo na lahko… Kar je pomembno, je moj odnos do BOGA in ne odnos do fizičnega sveta.

LJUBEZEN JE ZNOTRAJ MENE in to bom delil, ne glede na to, kaj ljudje lahko mislijo ali ne mislijo.

Zavedam se svoje BOŽANSKE narave, sem v tem SVETU, ampak nisem od tega sveta. Jaz Sem samo ljubezen in zdravim svet preprosto s svojo prisotnostjo, ker BOG sije skozi mene. Ni me strah, da ni nič resnično ali neresnično, ker sem tako ‘v trenutku’, kot nedolžen otrok, ki potuje skozi večnost. Jaz Sem KRISTUS, otrok Boga.

Tukaj ni ‘mene’, ki si želi biti viden in ljubljen, tu sem, da ljubim Enega.

Tukaj sem, da sem zavestni sanjač in sanje spravim v prakso; vse ostalo bo prišlo kot sadovi tega.

No ‘moja’, ampak ‘Tvoja’ volja naj se zgodi…

Prevod: Blansh

Comments are closed.