Stran 108
Če je spolnost tako čudovit del človeškega izkustva, zakaj toliko duhovnih učiteljev pridiga vzdržnost? In kako da je bilo toliko velikih učiteljev očitno samskih?
Iz istega razloga, kot je bilo za večino teh rečeno, da so živeli preprosto. Tisti, ki dosežejo visoko raven razumevanja, uravnovesijo svoja telesna poželenja s svojim duhom in dušo.
Tridelno bitje ste, in večina ljudi se doživlja kot telo. Po tridesetem letu pozabijo celo na um. Nehajo brati. Nehajo pisati. Nehajo učiti. Nehajo se učiti. Skratka, zanemarijo um. Ne negujejo ga. Ne širijo ga. Nič novega ne sprejmejo vase. In od sebe dajo samo toliko, kolikor je nujno treba. Um se ne hrani. Se ne prebuja. Zaziblje se v spanec, otopi. Vse storite, kar morete, da ga izključite. Televizija, filmi, šund. Počni karkoli že, samo ne razmišljaj, ne razmišljaj, ne razmišljaj!
Tako torej večina ljudi živi življenje na telesni ravni. Krmijo si telo, ga oblačijo, ga zalagajo z vsem potrebnim. Večina jih že leta in leta ni prebrala dobre knjige – se pravi knjige, iz katere bo se lahko česa naučili. Pač pa ti lahko na pamet povedo celoten tedenski televizijski program. V tem je nekaj nedopovedljivo žalostnega.
Resnica je pač ta, da večina ljudi kratko malo noče misliti. Volijo voditelje, podpirajo vlade in se pridružijo verstvom, ki ne zahtevajo samostojnega mišljenja.
»Olajšaj mi življenje. Povej mi, kaj naj storim.«
Večina si želi prav tega. Kam naj sedem? Kdaj naj vstanem? Kako naj pozdravim? Kdaj naj plačam? Kaj si želiš, da storim?
Kakšna so pravila? Kje so moje meje? Povej mi, povej, povej! Vse bom storil- samo nekdo naj mi pove!
Potem se jim vse zastudi, potem pride razočaranje. Držali so se vseh pravil, delali so, kot jim je bilo rečeno. Kaj je bilo narobe? Kdaj se je vtihotapila bridkost? Zakaj je šlo vse skupaj po zlu?
Po zlu je šlo tisti hip, ko SI zavrgel svoj um – najmogočnejše
ustvarjalno orodje, ki si ga kdaj imel.
Čas je torej, da se znova spoprijateljiš s svojim umom. Bodi njegov opotnik – tako samotno mu je brez tebe. Bodi njegov skrbnik – tako estradan je.
Nekateri med vami – pičla manjšina – dojema, da imate tako telo kakor um. ln ti s svojim umom lepo ravnajo. Toda celo med tistimi, ki poštujejo svoj um – in vse, kar mu pritiče – se jih je le malo naučilo ‘Porabljati več kakor desetino svojih umskih zmožnosti. Če bi vedeli, česa vsega je zmožen vaš um, nikdar ne bi nehali uživati njegovih udežnih sadov – in njegovih moči.
ln če misliš, da je število tistih med vami, ki so uravnovesili telo z umom, majhno – ti povem, da je onih, ki se vidijo kot tridelna bitja – kot telo, um in duh – komaj omembe vredno.
ln vendar ste tri delna bitja. Več ste kakor zgolj telo in več kakor zgolj telo in um.
Hranite svojo dušo? Ali jo sploh opazite? Jo zdravite ali ji škodujete? Rastete ali venete? Se širite ali krčite?
Je vaša duša prav tako osamljena kakor vaš um? Ali ni celo še bolj zanemarjena? ln kdaj je bilo zadnjič, ko ste čutili, da se je vaša duša izrazila? Kdaj je bilo zadnjič, ko ste vzkliknili od radosti? Napisali pesem? Glasbo? Plesali v dežju? Spekli pito? Karkoli naslikali? Popravili kaj, kar se je pokvarilo? Poljubili otročička? Podržali mačko k obrazu? Splezali na kakšen hrib? Goli zaplavali? Se sprehodili ob svitu? Zaigrali na orglice? Se pogovarjali do zore? Se dolge ure ljubili … na obali, v gozdu? Se pogovarjali z naravo? Iskali Boga?
Kdaj ste zadnjič sedli sami in v tihoti ter se potopili v najgloblje predele svojega bitja? Kdaj ste zadnjič prijazno pomahali svoji duši?
Če živite kot enoplastno bitje, vam začnejo po glavi bloditi samo še stvari, ki zadevajo telo: denar, spolnost, moč, imetje, telesni užitki in zadovoljstva, varnost, slava, pridobitništvo.
Če živite kot dvoplastno bitje, razširite svoja zanimanja tudi na zadeve uma, kot so tovarištvo, ustvarjalnost, iskanje novih misli in zamisli, ustvarjanje novih ciljev, novih izzivov in osebna rast.
Če pa živite kot tridelno bitje, naposled zaživite v ravnovesju s samim sabo. Vaša zanimanja tedaj zajamejo tudi zadeve duše, kot so duhovna identiteta, življenjski smisel, odnos do Boga, razvojni tok, duhovna rast in končna usoda.
Ko se nadalje razvijate in dosegate vse višje in višje ravni zavesti, uresničujete sleherni vidik svojega bitja.
Toda razvoj ne pomeni, da opuščaš nekatere vidike na račun drugih, ampak samo to, da si širiš obzorje; da se ne posvečaš več izključno enemu samemu vidiku, ampak se vzljubiš in začneš ceniti vse po vrsti.
Zakaj se potem toliko duhovnih učiteljev zavzema za popolno spolno vzdržnost?
Zato, ker ne verjamejo, da ljudje lahko dosežejo ravnovesje. Menijo, da je spolna energija – in energije, ki obdajajo druge posvetne izkušnje – premočna, da bi jo lahko zauzdali, jo spravili v ravnovesje z vsem drugim. Zato so prepričani, da je vzdržnost edina pot k duhovnemu razvoju, ne pa zgolj eden izmed njegovih možnih sadov.
Toda ali ni tako, da so se nekateri ljudje, ki so dosegli visoko duhovno stopnjo, vendarle odrekli spolnosti?
Ne v običajnem pomenu besede »odreči se«. To ni prisilno opuščanje nečesa, kar bi še vedno hotel, pa veš, da »ni dobro zate«. Gre bolj za spontano opustitev, odmik od nečesa – kakor če se mimo odrečeš drugemu kosu posladka. Pa ne zato, ker sladica ne bi bila dobra. Niti zato ne, ker ni dobra zate. Marveč zgolj zato, ker je imaš – pa naj je še tako slastna – čisto dovolj.
Če se lahko navezanosti na spolnost otreseš na ta način, to še ne pomeni, da se ti je kdaj spet ne bo zahotelo. Ali pa tudi ne. Morda se sploh nikdar ne odločiš, da »je imaš dovolj«, in boš to izkušnjo stalno hotel doživljati, vendar v ravnovesju z drugimi izkustvi svojega bivanja.
S tem ni nič narobe. To je vse v najlepšem redu. Spolno dejavni ljudje nič težje ne dosežejo razsvetljenja in niso nič manj duhovno razviti kakor spolno nedejavni.
Razsvetljenje in razvoj od vas zahtevata le, da se odrečete zasvojenosti s spolnostjo, svoji globoki potrebi po tej izkušnji, svojemu silnemu vedenju.
To velja tudi za vašo obsedenost z denarjem, močjo, varnostjo, imetjem in drugimi telesnimi izkustvi. Le mirmo se ji odrecite – toda nikar vsega tega ne prezirajte. Le če boste cenili vse v življenju, boste izkazovali spoštovanje do tega, kar sem ustvaril. Preziranje življenja oziroma katerekoli njegove radosti – tudi najosnovnejše in najbolj telesne – je preziranje mene, Stvarnika.
Kajti če imate moje stvarstvo za ne sveto – za kaj imate potlej mene? Če pa imate moje stvarstvo za sveto, častite tudi svoje izkustvo njega- in s tem mene samega.
Tole ti povem: ničesar prezira vrednega nisem ustvaril- in, kakor je rekel vaš Shakespeare, nič ni »zlo«, če ga misel ne naredi takšnega.
Ob tem se mi poraja še nekaj drugih, poslednjih vprašanj o spolnosti. Je prav vsakršna oblika spolnosti, za katero se dogovorijo odrasli, primerna?
Ja.
Pa čeprav je še tako »prismojena«? Ali brez ljubezni? Ali celo istospolna?
Najpoprej si pridiva še enkrat na jasno, da ni ničesar, česar Bog ne odobraval.
Ne sedim tu, da bi sodil, in ena dejanja razglašal za dobro, druga za zlo.
(Kot sam veš, sem o tem precej izčrpno govoril že v prvi knjigi.) Glede tega, kaj ti na razvojni poti koristi, in kaj ne, se lahko odločaš ti sam.
Res pa obstaja nekakšno zelo splošno zasnovano vodilo, glede katerega se strinjajo malone vse razvite duše.
Nobeno dejanje, ki prizadene druge, ne vodi k hitremu razvoju. Drugo takšno vodilo pa je:
Ne odloči se za nobeno dejanje, ki zadeva drugega človeka, če ta ne privoli vanj oziroma se ne strinja z njim.
Premisliva zdaj v luči teh dveh vodil vprašanja, ki si jih ravnokar načel.
»Prismojena« spolnost? Hja, če nikogar ne prizadene in če vsi sodelujoči privolijo vanjo, kaj bi bilo potlej narobe z njo?
Spolnost brez ljubezni? O spolnosti »zavoljo spolnosti same« se razpravlja že od nekdaj. Kadarkoli slišim to vprašanje, me ima, da bi nekega dne stopil v kak prostor, kjer bi se trlo ljudi, in rekel: »Vsi, ki še nikoli niste spali z nekom, ki ga niste globoko, predano in za večno ljubili, dvignite roko.«
Samo tole ti rečem: Prav nič, kar delaš brez ljubezni, ti ne bo pomagalo k božjemu.
Vseeno je, ali gre za spolnost brez ljubezni ali za špagete brez ljubezni; če brez ljubezni pripraviš pojedino in jo brez ljubezni tudi poješ, zamujaš najlepši del izkušnje.
In ali je kaj »narobe«, če to zamudiš? Tudi tu »narobe« ni najbolj umesten izraz. »Neustrezen« ali pa »nič prida« bi bilo bližje, pod pogojem, seveda, da se želiš čim prej razviti v višje duhovno bitje.
Spolnost med istospolnimi? Toliko jih je, ki bi radi dopovedali svetu, da sem zoper homoseksualno spolnost oziroma vse, kar izhaja iz nje. Pa vendar ničesar ne obsojam, ne takšnih ne drugačnih vaših odločitev.
Ljudje tako radi izrekajo vrednostne sodbe – o vsem – jaz pa jim nekako kvarim veselje. Ne morem se jim namreč pridružiti v teh sodbah, kar zbuja nelagodje še zlasti pri tistih, ki pravijo, da izhajajo iz mene.
Pač pa opažam tole: bili so časi, ko so ljudje menili, da poročanje med ljudmi različnih ras ni le nepriporočljivo, temveč zoper božjo postavo. (Neverjetno, ampak nekateri še vedno tako mislijo!) Sklicevali so se na svoje Sveto pismo – kakor se nanj sklicujejo tudi, ko gre za vprašanja, ki zadevajo istospolno ljubezen.
Hočeš reči, da je prav, če se ljudje različnih ras poročajo med sabo?
Že samo vprašanje je popoln nesmisel, pa vendar ne tolikšen, kot je gotovost nekaterih ljudi, da je odgovor nanj »ne«.
So vprašanja v zvezi z istospolnostjo enako nesmiselna?
Sam se odloči. O tem ne sodim, kakor ne sodim o ničemer. Vem, a bi rad, da bi. Tako bi precej lažje živel. O ničemer se ti ne bi bilo treba odločati. Vse bi bilo že odločeno zate. Ne bi ti bilo treba drugega kakor ubogati. Uborno življenje, ni kaj, vsaj z vidika ustvarjalnosti ziroma samospopolnjevanja – a kaj bi s tem: glavno, da te nič ne muči.
Vprašal bi te še nekaj v zvezi s spolnostjo in otroki. Pri kateri starosti naj bi otrokom dopustili, da se zavedo spolnosti kot življenske izkušnje?
Otroci se prav dobro že od vsega začetka zavedajo sebe kot spolnih bitij – se pravi kot človeških bitij. Dandanašnji bi mnogi starši na vašem planetu najrajši videli, da tega sploh ne bi opazili. Če otrokova ročica zaide na »napačno mesto«, jo brž odmaknete. Če otročiček začne odkrivati zadovoljstvo, ki mu ga prinaša igračkanje z lastnim telesom, v grozi vijete z rokami – in nato s to »grozo« okužite še njega. Otrok pa se čudi, kaj neki takšnega je storil; mamica je vsa iz sebe; kaj neki takšnega je storil?
Pri vaši vrsti bitij ne gre toliko za vprašanje, kdaj naj uvedete svoje roke v spolnost, temveč bolj za to, kdaj naj nehate zahtevati od njih, da se odrekajo svoji identiteti spolnega bitja. Nekje med dvanajstim in sedemnajstim letom se vas večina preda in tedaj porečete nekako takole (seveda ne z besedami – saj se o teh rečeh pač ne govori): »Prav, naj ti bo: odslej lahko veš, da imaš spolovila in da se lahko z njimi greš to in ono.«
Toda škoda je že narejena. Otrokom ste deset let ali več dopovedovali, da se morajo teh telesnih delov sramovati. Nekateri niti pravih imen zanje ne vedo. Poslušati moraje vse mogoče od »pipijev« in »ritkice« pa do besed, za katere so se morali nekateri med varni pošteno namučiti, da so jih izumili – samo da jim ne bi bilo treba reči preprosto »penis« in »vagina«.
Otroci, ki jim tako vcepite spoznanje, da je treba vse, kar je v zvezi s temi telesnimi deli, skrivati, zatajevati in zamolčevati, potem nenadoma zbezlajo v puberteto, ne vedoč, kaj naj bi počeli s tem, kar se jim dogaja. Na to sploh niso pripravljeni. Seveda je potem njihovo ravnanje temu primerno uborno in na svoje nenadne, nove in silovite potrebe se odzivajo nerodno, če že ne neprimerno.
To ni potrebno, pa še vse prej kakor koristi vašim otrokom, kajti vse preveč jih je, ki prestopijo v odraslo življenje polni spolnih tabujev, prepovedi in »odpovedi«.
V razsvetljenih družbah otrok nikdar ne zatirajo in »popravljajo«, ko začno odkrivati prve užitke, ki jim jih prinaša narava njihovega bitja. Pa tudi starši svoje spolnosti – se pravi svoje identitete spolnega bitja ne skrivajo in ne zatirajo preveč. Golo telo, pa najsi gre za starše ali otroke, velja za nekaj povsem naravnega, prelepega, predvsem pa za nekaj povsem samoumevnega – ne pa za nekaj, česar se je treba sramovati.
Za povsem naravno, lepo in samoumevno velja tudi spolna dejavnost.
V nekaterih družbah se starši ljubijo vpričo svojih otrok – in kaj bi lahko dalo otroku bolje spoznati lepoto, čudežnost in naravnost spolnega izraza ljubezni kot to? Kajti starši nenehno preoblikujejo svoje poglede na to, kaj je »prav« in kaj »narobe«, in otroci so še kako dovzetni za njihova še tako prikrita sporočila o vsem, še prav posebej pa za tisto, kar mislijo, govorijo in delajo.
Kot si že prej pripomnil, lahko takšne družbe imenuješ »poganske« ali »primitivne«, vendar je na dlani, da pri njih tako rekoč ne poznajo posilstev in drugih spolnih prestopkov, prostituciji se smejijo, saj se jim zdi smešna, za razne spolne nevroze in impotenco pa sploh še niso slišali.
Res je, da takšna odkritost ta trenutek ni primerna za vašo omiko (v vseh razen v izjemnih okoliščinah bi takšno vedenje ljudi kulturno preveč ožigosalo), pač pa bi bil že skrajnji čas, da bi tako imenovane moderne civilizacije na vašem planetu kaj storile, da bi odpravile zatiranje, krivdo in sram, ki vse prepogosto spremljajo in zaznamujejo celoto spolnega izraza in izkustva vaše družbe.
Imaš kakšne predloge? Zamisli?
Najprej nehajte otroke že od mladih nog učiti, da so reči, ki imajo količkaj opraviti z najbolj naravnim delovanjem njihovega telesa, sramotne in napačne. Nehajte jim dopovedovati, da je treba vse, kar je v zvezi s spolnostjo, skrivati. Dovolite jim, da bodo uzrli romantično plat vas samih. Naj vas vidijo, kako se objemate z zakoncem, se ga dotikate nežno ljubkujete – naj vidijo, da se imajo njihovi starši radi in da je kazati to ljubezen tudi na zunaj nekaj povsem naravnega in prelepega. (Presenetilo bi te, če bi zvedel, v koliko družinah otroci tega preprostega »pouka« nikdar niso bili deležni.)
Ko se otroci začno zanimati za svoja spolna občutja, ko postanejo edni glede tega in začutijo prvo slo, jim pomagajte, da bodo to in čedalje silnejšo izkušnjo povezali z notranjim občutjem radosti in praznovanja, ne pa s krivdo in sramom.
In, za božjo voljo, nehajte skrivati svoje telo pred njimi. Prav nič ni narobe, če vpričo njih nagi zaplavate na morju ali v vrtnem bazenu; in vas naj ne zadene kap, če vas zalotijo gole na poti iz spalnice v kopalnico. Otresite se te mrzlične potrebe, da bi za vsako ceno preprečili, da bi vas otrok ugledal kot bitje s svojo lastno spolno identiteto. Otroci imajo svoje starše za »brezspolne« zato, ker so se jim starši sami tako predstavili. Potem si domišljajo, da morajo biti tudi sami takšni, saj vsi otroci posnemajo svoje starše. (Terapevti vedo povedati, da si marsikdo, tudi že potem, ko odraste, le stežka predstavlja svoje starše, da počnejo tisto«, kar ga – zdaj ko je pacient v psihologovi ordinaciji – navdaja z jezo, krivdo ali sramom, saj si seveda želi »to početi«, in mu ni jasno, kaj je narobe z njim.)
Zatorej le mimo govorite z otroki o spolnosti, smejite se z njimi na njen račun ter jih učite in jim pokažite, kako naj jo slavijo. To lahko storite za svoje otroke. In to počnite od dne, ko se rodijo, s prvim poljubom, s prvim objemom, s prvim dotikom, ki so ga deležni od vas in ki ga vidijo, da ste ga deležni drug od drugega.
Hvala. Hvala ti. Tako zelo sem namreč upal, da boš to vprašanje osvetlil s kancem zdravega razuma. Toda še nekaj bi te vprašal v zvezi s tem, in to bo zadnje. Kdaj naj otroka prav izrecno uvedemo v spolnost oziroma kdaj naj se začnemo pogovarjati z njim o njej in mu jo opisovati?
Sami vam bodo povedali, kdaj je čas. Vsak otrok ti da to povsem jasno, nezmotljivo vedeti, če mu le dobro prisluhneš in ga opazuješ. To se pravzaprav dogaja postopoma. Postopoma in čedalje bolj izrazito. In vedeli boste, kako naj se lotite zadeve – seveda pa si morate biti poprej sami »na čistem« glede spolnosti.
In kako naj to storimo?
Storite, kar se vam pač zdi primemo. Vpišite se na kak seminar.
Pojdite k psihologu. Pridružite se kaki interesni skupini. Preberite kako knjigo. Razmišljajte o tem. Odkrivaj te drug drugega – še zlasti znova odkrijte drug drugega kot moškega in žensko; odkrivajte in znova odkrijte svojo lastno spolnost. In počastite jo. Uživajte v njej. Vzemite si jo.
Vzemite si radost spolnosti, in šele potem boste lahko pustili svojim otrokom in jih spodbudili, da si jo bodo vzeli tudi sami.
Še enkrat – hvala ti! Če se zdaj oddaljiva od razmisleka o otrocih in se vrneva k širšemu vprašanju človekove spolnosti, si ne morem kaj, da ti ne bi zastavil še enega vprašanja. Morda se ti bo zdelo vsiljivo, nemara celo predrzno, toda tega pogovora kratko malo ne morem skleniti brez njega.
No ja, nehaj se že opravičevati in vprašaj.
Prav. Ali je lahko spolnosti »preveč«?
Ne. Seveda ne. Pač pa je lahko preveč potrebe po njej. Predlagam torej tole:
Uživaj v vsem.
Ne potrebuj ničesar.
Velja to tudi za ljudi?
Tudi za ljudi. Še zlasti za ljudi. Če koga potrebuješ, s tem tako rekoč koplješ grob vajinemu odnosu.
Toda vsem nam je všeč, če smo komu potrebni.
Potem nehajte s tem. Rajši naj vam bo všeč, če vas nihče ne potrebuje – zakaj največji dar, ki ga lahko komu daš, je zmožnost in moč, da te ne potrebuje, da te potrebuje za nič.

NOVE ZEMELJSKE ENERGIJE, MAREC 2012

Sporočilo  NADANGELA MIHAELA, kanalizirano skozi Celio Fenn

Ljubljena družina svetlobe, v tem času nam je v veliko veselje, da vas še enkrat pozdravimo, ko se vi premikate proti prvemu ekvinokciju/enakonočju leta 2012. Zares, stvari se na vaši Zemlji premikajo in spreminjajo  ter  na Zemlji se začenjajo čutiti prve nove energije novega vala svetlobe za leto 2012.

Mnogi od vas se morda počutite nekoliko slabotni, ko čakate na nov val energije in se morda počutite nekoliko na tleh, ko premišljujete o sedanjih dogodkih na Zemlji, zlasti na Srednjem vzhodu. Morda se vam zdi, da niste bližje idealom miru in harmonije, ki jih iščete. Ljubljeni, vedite, da je vse po  božanskem redu in v toku kreacije/ustvarjanja. Energije spremembe se premikajo naprej. Zemlja se usposablja, da bo pripravljena, da se ponovno poveže z 8. In 9. dimenzijo svetlobe, ter vzpostavljajo se in začenjajo delovati  sveti varuhov Zemlje (angl.: the Earth Keeper Councils) in sveti starešin/prednikov (angl.: the Councils of Elders), ki bodo odgovorni za novo Zemljo.

Zares, ljubljena družina svetlobe, po letu 2012 in prehodu Zemlje skozi portal svetlobe v decembru, bo Zemlja zaupana varovanju tistim od vas, ki ste izbrani in izvoljeni v prvi novi  svet Zemlje zemljinih varuhov in z njim povezanim  Svetom starešin/prednikov. Ta bitja bodo inicirana v 8. in 9. dimenzijo, kjer bodo delala s solarnimi sveti in galaktičnimi sveti svetlobe. Končno bo Zemlja zavzela njeno mesto kot “zvezda svetlobe”, katere razvojna pot je določena z božansko voljo in božansko ustvarjalno inteligenco  in tistimi, ki sledijo božanski volji.

Vi bi lahko vprašali, kako je to mogoče, glede na stanje politik na vaši Zemlji danes. Mi pravimo enostavno, da nova mnogo-dimenzionalna Zemlja pridobiva obliko in “stare” energije konflikta in dualnosti bodo imele malo pomena v bodočnosti, ki se manifestira. Frekvence dualnosti in konflikta pripadajo tretje-dimenzionalnemu svetu in ta izginja. Ta peto-dimenzionalna Zemlja temelji na toku in harmoniji in premikanju polarnosti/nasprotnosti v enotnost. Tisti v vaši zemeljski družbi, ki so napredni, si prizadevajo pripeljati nasprotnost v enotnost skozi dialog in diskusijo. To je pot nove Zemlje in bo postala prevladujoč način političnega življenja v prebujeni peto-dimenzionalni Zemlji.

Vendar, bolj pomembno, resnična moč za določanje bodoče poti Zemlje se predaja v roke Sveta varuhov Zemlje in sveta starešin/prednikov.  Ti posamezniki so poklicani in izbrani v višjih dimenzijah in imajo dostop do solarnih in galaktičnih svetov. Oni niso »jasni/razumljivi« za tiste v peto-dimenzionalni družbi, vendar oni so tisti, ki so mnogo-dimenzionalni in lahko dosežejo višje zavesti in ustvarjajo in manifestirajo glede na božansko voljo, kot je ta izražena v zlato roza galaksiji, ki se rojeva in oblikuje sedaj.

Zemlja prevzema svoje mesto, in zares, tako tudi vi, ko vi “slišite” povabilo, da dosežete višje oblike zavesti in zemeljskega vodenja. Vi boste postali zavedni vaših novih povezav do vašega prerojenega Sonca, ki ga mi sedaj imenujemo “Solaris”. 8.dimenzionalni svet Solarisa združuje planetarne svete vašega sončnega sistema in se povezuje z zvezdnimi in galaktičnimi sveti. Potem se boste vi povezali z 9. dimenzionalnimi sveti  zlato roza galaksije, Roza Dorada, kar je novo ime za zlato galaksijo, ki se oblikuje sedaj in je bila prej znana kot Mlečna cesta.

S temi vzpostavljenimi strukturami Zemlja vstaja v njeno novo “obrito« kot moder zvezdni planet, prvi planet znotraj galaksije, da bi dosegla popoln mnogo-dimenzionalni status in ki bi ji vladala Svet varuhov Zemlje in Svet starešin. Ti so izvoljeni od njihovih dušnih skupnosti na višji ravni zaradi njihove modrosti, zavezanosti in poguma.

Zares, ljubljeni, tam je veliko navdušenja, ko so te nove strukture postavljene v prostor in povezane z novimi zemeljskimi mrežami. Mi vemo, da ste mnogi od vas mislili, da bodo bitja svetlobe prišla dol, na Zemljo, vendar vam mi pravimo, da ste to vi, ki boste vstali, da se srečate z bitji svetlobe v solarnih in galaktičnih svetih in zavzamete vaš prostor kot del zlate galaksije. Ko boste to naredili, boste tudi postali del družbe Zemlje na materialni ravni, pripravljeni prispevati in uživati v novi Zemlji, ki se rojeva. Mi proslavljamo, da Zemlja ni več “dojenček”, ki jo varujejo bitja iz zvezd Sirij, ozvezdij  Plejad in Arktur. Sedaj je Zemlja popolnoma zrelo in neodvisno zvezdno bitje, ki predstavlja energijo Solarisa v zlato roza galaksiji.

ZMAJI IN DELFINI

Ljuba družina svetlobe, ko boste vi začeli  to naslednjo fazo povezave in ponovne-povezave, boste tudi naredili intenzivne povezave s prebujajočo energijo zmajev in tudi energijo delfinskih mojstrov. Ti dve skupini svetlobnih bitij sta zlasti osredotočeni na ta del uravnav leta 2012 in sta v polni meri pripravljena za delo s tistimi od vas, ki ste pripravljeni.

Najprej, v 6. dimenziji se boste srečali ali se ponovno povezali z zmajevo energijo. Zmaji so višje dimenzionalni prenašalci “kozmičnega ognja” ali angeli ognja. To je zelo osnovna, vendar močna elementalna energija, ki bi jo vi lahko imenovali “nuklearna” energija, če ste na tem, da razmišljate o tem z znanstvenimi izrazi. Je osnovni “ogenj”, ki v prostoru drži holografsko matriko.

Zmaji so bili zgodnji prenašalci kozmične energije in so bili vaši “predniki”. Oni so dihali ogenj, ker so bili izrazi kozmičnega ognja samega. Ko se prebudite zmajevemu ognju, se ponovno povežete  z starodavno sposobnostjo delati s kozmičnim ognjem za soustvarjanje z božanskim. Ko se  vi bojite zmajeve energije, ta živi v vaši senčni strani in se lahko pojavi na razdiralne/uničevalne načine kot “eksplozija” precej negativnega ognja. To se dogaja v velikem obsegu, ko gredo ljudje v vojno in zlijejo ogenj en na drugega v obliki orožij, zlasti nuklearnega orožja, kar je skrajno negativna uporaba zmajeve energije. To je, kar se je zgodilo, ko so ljudje dostopili do zmajevega ognja iz znanstvenega vidika in poskušali vpreči to za negativne namene. Zares, mnogo sedanjega konflikta na Srednjem Vzhodu sloni na uporabi zmajevega ognja za vojno in na tem, kdo naj bi imel dostop do te moči. Zmaji sami so se prav tako razvili in so bili uporabljeni za negativne namene. Oni se želijo ponovno povezati s človeštvom in se nuditi v službi miru.

Zgodovinsko je odnos z zmaji temeljil na strahu in vodil k zlorabljanju in uničevanju. V tretje-dimenzionalnem svetu, kjer deluje zaznava v dualnosti, so bili zmaji prestrašeni in pripeljani v konflikt ter premagani. V peti-dimenzionalni novi Zemlji vi prepoznate polarnost/nasprotnost znotraj enotnosti in s tem se zmaji lahko ponovno pojavijo, ko se vi premaknete v mojstrstvo in višje dimenzije. V mojstrstvu vi lahko postanete jezdeci zmajev in usmerjate zmajev ogenj z zavestjo ter uporabljate njihovo moč v manifestiranju in ustvarjanju za najvišje dobro in glede na božanski načrt. To je pot, po kateri se želi zmajeva energija povezati z ljudmi, in ne po znanstveni poti, kjer je energija vprežena in uporabljena brez kakršnegakoli razumevanja svetega odnosa med duhom, zmaji in ljudmi.

Druga skupina svetlobnih bitij je skupina angelskih, delfinskih mojstrov, ki so višji izraz kitovske/delfinske energije Zemlje. Prišli so iz galaktičnega centra oziroma velikega centralnega Sonca, preko zvezde Sirij in ozvezdja Plejad. Njihov namen je, in je vedno bil, voditi razvoj vrst na Zemlji, zlasti pojavljanje/nastajanje človeških, angelskih vrst. Kiti so mojstri holografskega inženiringa in kjerkoli je tam potreba za večji revolucionarni premik ali ponovno umerjanje, so oni tam, da pomagajo. Celo, ko Zemlja vstaja v novo in neodvisno vlogo v njenem sončnem sistemu in galaksiji, delfinski mojstri še naprej pomagajo v procesu rojevanja.

Delfinski mojstri in angeli utelešajo kozmično kristusovo zavest. Ta teče z zlato energijo kozmičnega Kristusa in oni tudi utelešajo turkizni in škrlatni/ fuksija žarek kristusove ljubezni. Energija delfinskih mojstrov je izražena v plesu, glasbi in veselju. Ta je gibljiva in tekoča ter svetla, lepa in harmonična. Ko vi utelešate energijo delfinskih mojstrov, vi postajate takšni, kot so oni – gibljivi, mili, veseli in sposobni reagirati z milino in hitro. Če ni nobene spremembe smeri v toku, je to problem. Vi ste enostavno sposobni se premikati s to energijo.

S pomočjo zmajev in angelskih delfinskih mojstrov se bo ogenj ustvarjenja in razvoja vrst na Zemlji še enkrat uravnal z božansko voljo in božansko ustvarjalno inteligenco. To bo zagotovilo, da bodo te energije uporabljene le za višje namene v novi Zemlji.

MARČEVSKO ENAKONOČJE KOT TOČKA RAVNOTEŽJA

Z vsemi temi spremembami, ponovnimi povezavami in ponovnimi umerjanji je verjetno, da boste vi občutili nekatere od učinkov  teh valov v različnih dimenzijah. Prvič, ljubljeni, mogoče je, da boste zaznali občutek nepovezanosti, ker čeprav to, kar je bilo pomembno prej, sedaj ni več. Ali projekti, za katere se je zdelo, da bodo šli gladko, bi se lahko nenadoma zaustavili. Vi bi tudi lahko ugotovili, da tudi odnosi in prijateljstva trpijo zaradi podobnih vrzeli/prekinitev in nepovezanosti. To je enostavno aspekt ogromnih sprememb, ki so bile dane/nameščene v prostor. Vi ste lahko prepričani, da bodo v nekaj tednih stvari ponovno tekle gladko.

Spomladansko enakonočje samo bo točka ravnotežja za vas in vaše življenje. Ta bo predstavljal trenutek, ko boste sposobni najti notranje ravnotežje in mir ter se ponovno povezati v nov tok vaših življenj. Mnogi od vas boste našli nove smeri in nove poti, ko boste vstopili v vaše nove vloge, zlasti tisti od vas, ki boste delali z sveti varuhov Zemlje in sveti starešin.

Kar zadeva fizično telo, bodo tam tudi nekateri simptomi. V preteklosti so bili simptomi občuteni v glavnem kot rezultat spremembe centra in ravnotežja od solarnega pleksusa do srca.  Sedaj, ko vi vstopate v to novo fazo, boste ugotovili, da fizično telo dejansko postaja lažje, da je bolj napolnjeno s svetlobo in lažje v teži. V tej fazi bi se vi lahko občutili zelo težke v vašem telesu, vi bi se lahko počutili izčrpane in imeli bi lahko težave s spanjem. Vi bi lahko tudi imeli težave s hrano in pri iskanju hrane, ki se ujema z vašim novim občutkom vašega fizičnega telesa. Tudi to bo minilo, ljubljeni, ko se boste navadili na lažjo naravo vašega mnogo-dimenzionalnega telesa.

Kmalu se boste počutili napolnjeni z energijo in pripravljeni na nove priložnosti in izzive, ki se bodo predstavili proti sredini leta, ko se premikate proti levovim vratom na koncu julija!

Mi vam želimo mnogo veselja in ljubezni v prihajajočih tednih in mesecih in  praznujemo z vami manifestacijo nove Zemlje!

© 2011-12 Celia Fenn in Starchild Global; http://www.starchildglobal.com;
To delo lahko svobodno kopirate, distribuirate ter izdajate in izvajate dela pod naslednjimi pogoji:  Navesti morate avtorjevo dobro ime, ne smete uporabljati tega za komercialne namene ter  spremeniti, preobraziti ali graditi na tem delu. Ob katerikoli ponovni  uporabi ali distribuciji morate jasno navesti drugim licenčne pogoje tega dela. Katerikoli pogoj se lahko spremeni, če dobite dovoljenje od nosilca pravice kopiranja.  Kakšen drugi namen uporabe mora biti odobren od avtorice.

Originalno sporočilo v angleškem jeziku najdete preko povezave The Multi-Dimensional New Earth takes Shape.” The New Earth Energies March 2012. Archangel Michael through Celia Fenn.

V slovenščino prevedla: Marija Batista

85

7. poglavje

Čemu si ustvaril dva spola? Je to edino, kar ti je prišlo na misel, ko si tuhtal, kako naj se prerajamo? In kako naj se lotevamo te neverjetne izkušnje, imenovane spolnost?

S sramom že ne, to je enkrat ena. Pa tudi ne z občutkom krivde in s strahom.

Zakaj sram ni vrlina, krivda ni dobrina in strah ni čast.

Pa tudi ne s pohoto, kajti pohota še ni strast; in ne razuzdano, kajti razuzdanost še ni svoboda; in ne z nasilnostjo, kajti nasilnost še ni gorečnost.

Pa seveda tudi ne z željo po obvladovanju, premoči oziroma go­spodovanju, kajti to nima nič opraviti z ljubeznijo.

Marveč … ali naj bo spolnost namenjena zgolj osebnemu zado­voljstvu? Presenetljivo, toda odgovor je pritrdilen – kajti »osebno za­dovoljstvo« je samo druga beseda za ljubezen do sebe.

Osebno zadovoljstvo si je z leti ustvarilo slab sloves, in to je poglavitni razlog, zakaj se spolnosti drži toliko krivde.

Učili so te, da za osebno zadovoljstvo ne smeš izrabljati nečesa, kar daje tako silno osebno zadovoljstvo! To očitno protislovje sicer vidiš, ne veš pa, kakšne sklepe bi potegnil iz tega! In tako si sklenil, da bo kar prav, če se počutiš krivega, ker si se pri spolnosti ali po njej tako lepo imel.

To je podobno tisti slavni, vsem vam poznani pevki (ne bom je imenoval), ki za prepevanje dobiva na milijone dolarjev. Ko so jo vprašali, kaj si misli o svojem neverjetnem uspehu in bogastvu, ki ji ga je prinesel, je odgovorila: »Skoraj krivo se počutim, ker to tako rada počnem.«

Kaj to pomeni, je več kot jasno. Če nekaj rad počneš, za to ne bi smel biti nagrajen še z denarjem. Večina ljudi služi denar s tem, da

počne nekaj, česar ne mara – ali pa vsaj z garaškim delom, ne pa z nečim, kar je vir brezmejnega veselja!

Svet torej sporoča: Uživati smeš le v tistem, o čemer si slabo misliš. Se pravi, krivdo pogosto privlečete na dan takrat, ko se skušate počutiti slabo glede česa, kar vam je v resnici v užitek – in se tako spraviti z Bogom … ki po vašem prepričanju noče, da bi vam bilo karkoli v užitek!

Še posebej pa naj bi ne uživali v telesnih užitkih. In bog ne daj v tem, o čemer zvečine samo šepetate: v spolnosti.

No ja, resnica pa je, in sicer nadvse vesela, da ni prav nič narobe,

če imate spolnost radi!

In nič ni narobe, če imate radi sebe! Pravzaprav je to celo vaša obveza!

Škodi vam lahko edinole zasvojenost s spolnostjo (ali s čimerkoli drugim). Nič pa ni narobe, če vam je ljuba!

Zatorej bi bilo dobro, ko bi si vsaj desetkrat na dan rekel:

RAD IMAM SPOLNOST In desetkrat tole:

RAD IMAM DENAR In pa tole – in nikar ne zavijaj z očmi:

RAD IMAM SEBE!

Tule je še nekaj reči, ki naj bi jih ne ljubili. Zatorej se le vadite ljubiti jih:

MOČ SLAVA ČAST USPEH ZMAGA

Bi jih rad še kaj? Poskusi še s temle. Če imaš rad tole, in se ne počutiš krivega, naj me vrag pocitra:

HVALITI DRUGE POBOLJŠEVATI SE IMETI VEČ

VEDETI KAKO VEDETI ZAKAJ

Bo dovolj? Čakaj malo! Vir največje krivde pa je tole. Najbolj krivega naj bi se počutil, če se ti zdi, da:

POZNAŠBOGA

Ali ni to zanimivo? Vse svoje življenje so ti vcepljali občutek krivde v zvezi z

REČMI, KI SI JIH NAJBOLJ ŽELIŠ.

In vendar ti povem: ljubi, ljubi, ljubi vse reči, ki si jih želiš – zakaj tvoja ljubezen jih priteguje k tebi.

Te reči so življenjska snov. S tem da jih ljubiš, ljubiš življenje samo.

Ko izjavljaš, da si jih želiš, izjavljaš, da si si izbral vse dobro, kar ti lahko življenje ponudi!

Zatorej le izberi spolnost – vzemi si jo, kolikor ti srce poželi! In izberi moč – vso moč, kar jo moreš obvladati! In izberi slavo – vso slavo, kar jo moreš požeti! In izberi uspeh – ves uspeh, kar ga moreš doseči! In izberi zmago – vso zmago, kar jo moreš izkusiti!

Ne izbiraj pa spolnosti namesto ljubezni, temveč kot njen praznik!

In ne izbiraj moči nad, temveč moč za. In ne izbiraj slave, ki bi bila sama sebi namen, temveč slavo kot sredstvo nekega višjega cilja. In ne izbiraj uspeha na račun drugih, temveč uspeh kot orodje, s katerim lahko pomagaš drugim. In ne izbiraj zmage za vsako ceno, temveč zmago, ki druge ne stane nič – ampak tudi njim prinaša dobiček.

Brez pomislekov se torej odloči, da boš hvalil druge – vendar te druge glej kot bitja, ki so vredna tvoje hvale.

Brez pomislekov se torej odloči, da boš boljši – vendar ne boljši od drugih; marveč boljši, kot si bil doslej.

Brez pomislekov se torej odloči, da boš imel še več, ampak samo zato, da boš imel več dati.

In da, odloči se, da boš »zvedel kako« in »zvedel zakaj« – tako da boš lahko svoja spoznanja delil z drugimi.

Še posebej lahkega srca pa se odloči, da boš SPOZNAL BOGA.

Pravzaprav SE ZA TO ODLOČI  NAJPREJ, in vse drugo bo prišlo samo od sebe.

Vse življenje te že učijo, da je boljše dajati kot prejemati. Vendar ne moreš dajati, česar nimaš.

Zato je zadovoljevanje sebe tako pomembno – in zato je tako škoda da je prišlo na slab glas.

Menda je dovolj očitno, da tule ne govoriva o zadovoljevanju sebe na račun drugih. Za to namreč še ni treba prezreti potreb drugih. Obenem pa je enako pomembno, da ne zametuješ svojih potreb.

Privošči si torej radost v izobilju, in imel je boš dovolj, da jo boš lahko razdajal tudi drugim.

Učitelji tantrične spolnosti to dobro vedo. Zato tudi spodbujajo samozadovoljevanje,  ki ga imate nekateri med vami očitno za greh.

Samozadovoljevanje? Ojej – tule si pa morda vendarle malce pretiral, se ti ne zdi? Kako lahko vendar zineš kaj takšnega, in sicer v »poslanici«, ki naj bi prihajala od samega Boga?

Aha. Se pravi, da samozadovoljevanje obsojaš.

No ja, jaz niti ne, a veliko bralcev nemara ga. In če se ne motim si rekel, da tole knjigo piševa zato, da jo bodo bralci prebrali.

Saj jo.

Zakaj jih torej nalašč žališ?

Nikogar »nalašč ne žalim«. Ljudje so lahko po mili volji »užaljeni« ali pa tudi ne, kakor jim ljubo. Toda ali res misliš, da se bova lahko, odkrito in brez dlake na jeziku pogovarjala o človeški spolnosti, ne da b pri tem nekoga »užalila«?

Ne, toda neke meje vendarle so. Bojim se, da večina ljudi ni pripravljena poslušati Boga razpredati o samozadovoljevanju.

Če bi tole knjigo omejila na to, kar je »večina ljudi« pripravljena

slišati od Boga, bi bila kaj tenek zvežčič. Večina ljudi tako in tako ni nikdar pripravljena poslušati, kaj govori Bog. Ponavadi rajši počakajo kakih 2000 let.

Prav, pa nadaljuj. Zdaj smo se tako in tako že za silo opomogli od začetne pretresenosti.

Dobro. Saj navsezadnje nisem storil drugega, kot da sem to živ­ljenjsko izkušnjo (s katero, mimogrede, imate vsi opraviti, pa nihče noče o njej govoriti) uporabil za to, da bi ponazoril nekaj širšega.

ln to širše je: Privošči si radost v izobilju, in imel je boš dovolj, da jo boš lahko razdajal tudi drugim.

Učitelji tako imenovane tantrične spolnosti – ki je, mimogrede, zelo visoko razvita oblika spolnega izraza – vedo, da če te pri spolnosti vodi sla, precej težje zadovoljiš partnerja in doživiš dolgotrajnejšo združitev duš in teles – kar je, mimogrede, dovolj tehten razlog za spolno izkustvo.

Tantrični ljubimci se zato pogosto samozadovoljujejo, preden gredo zadovoljevat drug drugega. To velikokrat počno drug pred drugim in ponavadi si ljubimca pri tem tudi pomagata in se ljubeče vodita. Ko zadovoljita začetno slo, lahko potešita še globljo žejo – žejo po ekstazi, ki jo doživita v dolgotrajnejši združitvi.

Vzajemno samozadovoljevanje je torej del radosti, igrivosti, lju­bečnosti spolnosti, ki se v popolnosti izraža. To je eden izmed več delov. Doživetje, ki ji pravite kojtus oziroma spolni odnos, lahko pride na vrsto šele po dveurnem ljubezenskem zbližanju. Ali pa sploh ne. Za večino vas je to edino, kar imate od dvajsetminutnega razgibavanja. Se pravi, dvajset minut, če imate srečo.

Še sanjalo se mi ni, da se bo tole izcimilo v nekakšen spolni priročnik.

Saj se ni. Čeprav sploh ne bi bilo tako slabo, če bi se. Večina ljudi se mora namreč o spolnosti, pa o tem, kako se ta lahko najlepše in najbolj dobrodejno izrazi, še marsičesa naučiti.

Ampak jaz sem skušal z vsem tem, kot že rečeno, ponazoriti nekaj širšega. Čim več veselja si torej privoščiš, tem več ga lahko narediš drugim. Podobno je tudi z močjo: če si privoščiš radost moči, je imaš več, da jo deliš z drugimi. Isto velja tudi za slavo, bogastvo, uspeh, skratka vse, kar te navdaja z ugodjem.

Sploh pa, mimogrede, čas bi že bil, če bi rekla še kakšno o tem zakaj te to ali ono »navdaja z ugodjem«.

Prav – vdam se. Zakaj?

»Ugodje« je način, kako duša vpije: »To je to, kar sem!«

Si že bil kdaj v razredu, kjer je učitelj ob začetku ure ugotavljal navzočnost – prebiral sedežni red – in si moral, ko je zaklical tvoje in odgovoriti »tukaj«?

Seveda.

No ja, »ugodje« je način, kako duša reče »tukaj«!

Večina ljudi se iz nauka, po katerem naj bi počeli tisto, kar zbuja ugodje, norčuje. Pravijo, da je to zanesljiva pot v pekel. Toda jaz pravim, da je to pot v nebesa!

Veliko je seveda odvisno od tega, kaj v tebi zbuja ugodje. Z drugimi besedami, kakšna doživetja ti dobro denejo. A povem ti: noben razvoj nikdar ni potekal v odrekanju. Če se boš razvil, to ne bo zato, ker si uspešno odrekal rečem, za katere si vedel, da so ti v užitek, temveč zato ker si si te užitke privoščil- in našel še nekaj več. Kajti kako boš vedel da je nekaj »več«, če nikdar nisi okusil nečesa »manj«?

Religija od tebe zahteva, da ji verjameš na besedo. In prav zato nazadnje vsa verstva propadejo.

Duhovnost pa bo vselej uspevala.

Religija te nagovarja, da se učiš na izkušnjah drugih. Duhovnost spodbuja, da iščeš svoje lastne.

Religija ne prenaša duhovnosti. Ne more živeti z njo. Kajti du-

hovnost ti lahko prinese drugačne sklepe kot to ali ono verstvo – tega pa nobena poznana religija ne more trpeti.

Religija te napeljuje k temu, da raziskuješ misli drugih in jih spre-

­jemaš za svoje. Duhovnost pa te vabi, da misli drugih zavržeš in upoštevaš le svoje lastne.

»Ugodje« je način, kako se prepričaš, da je bila tvoja zadnja misel resnica, da je bila tvoja zadnja beseda modrost in da je bilo tvoje zadnje dejanje ljubezen.

Če bi rad videl, koliko si napredoval, izmeril, kako visoko si se razvil, samo poglej, kaj te navdaja z »ugodjem«.

Toda nikar se ne skušaj na silo razvijati – razvijati dlje in hitreje tako, da se odrekaš temu, kar ti prija, oziroma to zametuješ.

Samoodrekanje je samouničenje.

Vedi pa tudi, da samoobvladovanje še ni samoodrekanje. Če ob­vladuješ svoje vedenje, se s tem samo dejavno odločaš, ali boš storil nekaj, kar temelji na odločitvi o tem, za kaj se imaš. Če se izjavljaš za človeka, ki spoštuje pravice drugih, odločitev, da ne boš kradel, ropal ali posiljeval, ni nikakršno »samoodrekanje«, temveč samoopredelitev. Zato sem tudi rekel, da je merilo tega, koliko se je nekdo razvil, to, kaj ga navdaja z ugodjem.

Če te z »ugodjem« navdaja neodgovorno ravnanje, vedenje, za katero veš, da lahko prizadene druge, potem to pomeni, da se pač nisi kaj prida razvil.

Ključna pri tem je zavest. In naloga starejših v vaših družinah in skupnostih je, da ustvarjajo in širijo to zavest med vami. S tem opravljajo nekakšno službo božjih slov, ki širijo zavest med vsemi ljudstvi, da bi razumela, da kar storite enemu ali za enega, storite vsem oziroma za vse – saj smo vsi Eno.

Če izhajaš iz resnice, da »smo vsi Eno«, kratko malo ni mogoče, da bi te prizadevanje drugih navdajalo z ugodjem. Tako imenovano neod­govorno vedenje kratko malo izgine. Prav na teh ravneh si razvijajoča bitja prizadevajo izkusiti življenje. ln prav s tega vidika je treba razumeti moje besede, da si privoščite vse, kar vam življenje lepega ponuja – in odkrili boste, da vam lahko ponudi več, kot ste si mislili.

Ste, kar doživljate. Doživljate, kar izražate. Izražate, kar morate izraziti. Imate, kar si dovoljujete imeti.

To mi je navdse všeč – toda ali bi se lahko končno vrnila k začetnemu vprašanju?

Ja. Dva spola sem torej ustvaril iz istega razloga, kot sem »jin« in »jang« vgradil v vse – v celotno stvarstvo! Sta del jina in janga, ta moški in ta ženska. Sta najvišja živeča izraza tega načela na vašem svetu.

Sta jin in jang … v obliki. V eni izmed mnogih telesnih oblik.

Jin in jang, tukaj in tam … to in tisto …. zgoraj in spodaj, vroče in hladno, veliko in majhno, hitro in počasno – materija in antimaterija …

Vse to vam je potrebno, da bi izkusili življenje, kot ga poznate.

Kako pa najbolje izrazimo to, čemur se pravi spolna energija?

Ljubeče. Odprto. Igrivo. Radostno.

Silovito. Strastno. Posvečeno. Romantično.

Humorno. Spontano. Vznemirljivo. Ustvarjalno. Drzno. Čutno. In seveda – pogosto.

So ljudje, ki pravijo, da je edini »zakoniti« namen človeške spolnosti razmnoževanje.

Oslarija. Zarajanje novega življenja je vesel nasledek, ne pa namen spolne izkušnje. Prepričanje, da je spolnost namenjena zgolj delanju otrok, je naivno, misel, ki iz njega sledi, da je namreč treba s spolnostjo nehati, ko se rodi zadnji otrok, pa še huje kakor naivna, saj dela silo človeški naravi – in to je narava, ki sem vam jo jaz dal.

Spolni izraz je neizbežna posledica večnega procesa privlačevanja in ritmičnega energijskega toka, ki poganja vse živo.

V vse stvari sem vgradil energijo, ki oddaja svoj signal po vsem vesolju. Vsak človek, žival, rastlina, kamen, drevo – sleherna snovna stvar, skratka – oddaja energijo, tako kot radio oddajnik.

Ste, kar doživljate. Doživljate, kar izražate. Izražate, kar mar, izraziti. Imate, kar si dovoljujete imeti.

To mi je navdse všeč – toda ali bi se lahko končno vrnila začetnemu vprašanju?

Ja. Dva spola sem torej ustvaril iz istega razloga, kot sem »jin« »jang« vgradil v vse – v celotno stvarstvo! Sta del jina in janga, ta mo in ta ženska. Sta najvišja živeča izraza tega načela na vašem svetu.

Sta jin in jang … v obliki. V eni izmed mnogih telesnih oblik. Jin in jang, tukaj in tam … to in tisto …. zgoraj in spodaj, vroče hladno, veliko in majhno, hitro in počasno – materija in antimaterija Vse to vam je potrebno, da bi izkusili življenje, kot ga poznate.

Kako pa najbolje izrazimo to, čemur se pravi spolna energi,

Ljubeče. Odprto. Igriva. Radostno.

Silovito. Strastno. Posvečeno. Romantično.

Humorno. Spontano. Vznemirljivo. Ustvarjalno. Drzno. Čutno In seveda ~ pogosto.

So ljudje, ki pravijo, da je edini »zakoniti« namen člove: spolnosti razmnoževanje.

Oslarija. Zarajanje novega življenj aje vesel nasledek, ne pa nall spolne izkušnje. Prepričanje, da je spolnost namenjena zgolj dela otrok, je naivno, misel, ki iz njega sledi, da je namreč treba s spolno nehati, ko se rodi zadnji otrok, pa še huje kakor naivna, saj dela človeški naravi – in to je narava, ki sem vam jo jaz dal.

Spolni izraz je neizbežna posledica večnega procesa privlačev, in ritmičnega energijskega toka, ki poganja vse živo.

V vse stvari sem vgradil energijo, ki oddaja svoj signal po v: vesolju. Vsak človek, žival, rastlina, kamen, drevo – sleherna sna stvar, skratka – oddaja energijo, tako kot radiooddajnik.

Tako tudi ti pošiljaš energijo – oddajaš energijo – in sicer prav tale trenutek, iz središča svojega bitja, v vse smeri. Ta energija – ki je ti – se širi v valovih. Zapušča te, potuje skozi stene, čez gore, mimo lune, v brezkraj. Nikdar, nikdar se ne ustavi.

Vsaka misel, ki si jo kdaj imel, to energijo po svoje obarva. (Kadar pomisliš na koga, ki je glede tega dovolj občutljiv, lahko to občuti. Vsaka beseda, ki si jo kdaj spregovoril, jo oblikuje. Vse, kar si kdaj storil, učinkuje nanjo.

Vibracija, hitrost utripanja, valovna dolžina, frekvenca tvojega izžarevanja se nenehno spreminjajo, in sicer v skladu s tvojimi mislimi razpoloženjem, občutji, besedami in dejanji.

Najbrž si že slišal za izraz »oddajanje dobrih vibracij« – in sploh ni zgrešen. Pravzaprav izvrstno povedano!

Vsakdo seveda počne isto. In tako je eter – »zrak« med vami ­nabit z energijo; je nekakšna matrica med seboj sprepletenih osebnih »vibracij«, nekakšna tapiserija, ki po zapletenosti presega človeško domišljijo.

Ta preplet je nekakšno skupno energijsko polje, na katerem živite Mogočno je in vpliva na vse. Vštevši tebe.

Ti potem oddaš na novo ustvarjene »vibracije«, prežete, kot si sam z vibracijami, ki prihajajo k tebi in ki si jim sam podvržen, in tako svoje prispevaš k tej matrici ter jo spreminjaš – to pa nadalje učinkuje na energijsko polje vseh drugih, ki nabije vibracije, ki jih oddajajo, kar spet po svoje vpliva na matrico – kar spet vpliva nate … in tako naprej

Mogoče se ti zdi vse skupaj samo domišljijski privid – toda ali si že kdaj vstopil v kako sobo, kjer je bil »zrak tako gost, da bi ga lahko, nožem rezal«?

Ali pa, ali si že kdaj slišal za dva znanstvenika, ki sta hkrati pre- učevala isto vprašanje – na nasprotnih koncih zemelske krogle in ne da bi vedela drug za drugega – in sta tako rekoč v istem trenutku in neodvisne drug od drugega prišla do rešitve?

To so dokaj običajni pojavi – in eden izmed očitnejših dokazov z, obstoj te matrice.

Matrica – kombinirano tokovno energijsko polje na katerikoli ravni