Dvigni kundalini energijo

ponedeljek, 16. marec 2009 @ 05:00 CET

Piše: mavrica

 

Kanalizirano sporočilo angelov Kerubinov iz Univerzalne Akashic evidence

 

Carolyn Evers : V tem času veliko ljudi postopoma dviga kundalini energijo in morda ne razumete simptonov. Zato so vam morda koristne nekatere informacije angelov Kerubinov iz Univerzalne Akashic evidence.

Angeli Kerubini: Odprli smo vaše »posnetke« in vam moramo povedati, da gredo vaša fizična telesa skozi spremembe, da se pripravijo za bodoče delo, ki ga boste delali v zvezi z vnebovzetjem. Vaše vibracije se dvigajo z namenom, da boste šli skozi fazo, ki vas bo vodila do kundalini izkustev.

Dejansko se vam to dogaja sedaj. So trenutki, ko so ta izkustva aktivna in trenutki, ko niso. Za telo je težko, če v polni meri in naenkrat vstopi v to izkustvo. Tako je začela vaša duša usmerjati vaše telo, da se odpre kundalini doživljajem postopno.

Pot tega napredka so trenutki, ko vi čutite, kot da niste v svojem telesu. V največ teh doživljajih boste čutili neko vročino v različnih delih telesa. Vedite, da je vse v redu, in vi boste eventualno napredovali skozi to. Ko boste končno dvignili kundalini energijo do kronske čakre, boste razumeli v katerem položaju ste na vaši poti napredovanja.

V vas je neke vrste ogenj, ki se giblje skozi čakre. Ta čisti nesnago, ki mora biti odpravljena, in to je vzrok, da proces zgleda počasen. Torej to ni le postopek, ki se je začel. To je tudi čiščenje fizičnega telesa. To je potrebno, ker niste izločili nekaterih naplavin iz preteklih življenj. Ta energija čisti preteklost, prav tako pa tudi pripravlja sedanjost za porast energije.

Ljudje se morate lotiti tega procesa zelo počasi, ker se pri vas dogaja tako zelo veliko drugega zdravljenja, ki mora biti storjeno, da vaše telo ne bo pregorelo. V vaših telesih so tudi električne komponente in če je ta pot prehitra, pride lahko do poškodb, kar bi zahtevalo še več zdravljenja. Ko bo proces končan, boste razumeli vašo pot, ker boste komunicirali z vašo višjo zavestjo in Kozmično materjo.

Ko ste vpleteni v tem procesu in se telo pomlaja, lahko delate neke stvari. Lahko več meditirate, kar bo pomagalo temu procesu, ker meditacija odpira vrata med vami, vašim egom in višjo zavestjo. Delajte tudi z Hara linijo in Hara točko. To je mesto, kjer se energija iz solarnega pleksusa povezuje z Zemljo, pa tudi z virom v centru Kozmusa.

Če usmerite vašo zavest v solarni pleksus in iščete pod vašim fizičnim telesom, boste morda videli linijo, ki teče iz tega območja v jedro Zemlje. Če tega ne morete videti, potem si to predstavljajte. Predstavljajte se tudi, da izravnavate to linijo. Kaj s tem delate, je, da ustvarjate bolj direktno linijo z vašega mesta moči v planet, kar vam pomaga pri uravnovešanju vašega fizičnega telesa z energijami Zemlje.

Napravite isto iz vašega solarnega pleksusa v center Kozmusa. To pomeni povezavo vaše duše z Virom, Stvarnikom vsega. Pokličite tudi to moč. Če boste delali s tem procesom, boste morda zaslišali zvok Stvarnika, ki vam bo govoril, in vi mu boste lahko odgovorili. To je zelo koristen proces, ker boste lahko dobili informacije glede vaše duše preden bo kundalini proces končan.

Tudi najbolj občutena meditacija lahko vzpostavi te informacije z vašo dušo in višjo zavestjo. Mi vidimo višjo zavest kot uvozišče vaši dušni enoti, ki drži vse energije in izkustva iz potovanja vaše duše, odkar ste bili ustvarjeni.

Ko meditirate in pridobivate te odgovore, morate utišati zavest in poslati čustva ljubezni in hvaležnosti ter biti v popolnem miru. Potem čakajte na odgovore, ko čutite povezavo z višjo ravnjo.

 

Kanalizirala Carolyn Evers (www.CarolynEvers.com) v marcu 2009.

V slovenščino prevedla »mavrica«

 

Dr. Janez Drnovšek o vegetarijanstvu in pravicah živali

torek, 24. januar 2006 @ 06:20 CET

Piše: Pozitivke

 

 

 

 

Piše: Damjan Likar

Dr. Janez Drnovšek o vegetarijanstvu in pravicah živali

Vegetarijanstvo bi povečalo možnosti za dolgoročno preživetje človeštva

V celotni zgodovini človeštva je obstajala le peščica pomembnih državnikov, ki

so bili vegetarijanci in ki so poleg tega zavzeli zelo odločno držo za pravice

vseh živali. Tudi v današnjem času jih ni veliko. Slovenija je v tem trenutku

ena od redkih svetlih lučk na svetovnem političnem zemljevidu. Predsednik države,

dr. Janez Drnovšek, je namreč s tem intervjujem prvič posredoval ljudem močno

sporočilo, da začnejo razmišljati o nepojmljivi brutalnosti, ki jo človek izvaja

nad živalmi.

Zakaj ste postali vegetarijanec in kakšne spremembe ste doživeli s to prehrano?

Zato ker čutim, da je takšna hrana boljša, bolj kvalitetna. Meso jemo bolj iz privzgojenih navad in vzorcev. Nekaj let sem bil vegetarijanec, v zadnjem času

pa sem postal veganec, torej ne jem več mleka, mlečnih izdelkov in jajc. Ostane

še vedno precej na razpolago, različna rastlinska hrana, ki zadošča vsem potrebam.

Za ta korak sem se odločil po notranjem občutku. Nekateri menijo, da je veganska

hrana zelo enolična, toda to ni res. Lahko je zelo raznovrstna.

Je bil glavni vzrok za drug način prehranjevanja vaša huda bolezen pred

leti?

Takrat sem postopoma začel prehajati na to. Najprej z opuščanjem rdečega mesa,

potem tudi belega in postopno še rib itn.

 

Se po prehodu na brezmesno hrano počutite bolje kot prej?

Vsekakor se zelo dobro počutim, pravijo, da imam celo preveč energije.

Ob svetovnem dnevu varstva živali (4. oktober) ste povabili na razgovor

člane Društva za osvoboditev živali in njihove pravice. Kaj ste se dogovorili?

Sprejel sem jih predvsem zato, da damo skupaj neko sporočilo širši javnosti

ob dnevu varstva živali. Ljudje se včasih premalo zavedamo, kako postopamo z

živalmi, na kakšen način jih obravnavamo. To so tudi živa bitja. Kot sem že

prej dejal, ljudje prevzemamo neke vzorce obnašanja do živali, pri čemer se

premalokrat vprašamo, kaj s tem pravzaprav povzročamo. Če se zamislimo, kako

človek obravnava in deluje na živalski svet, bi si potem skoraj rekli, da to

sploh ni človek. Če pomislimo na vse te množične klavnice ali rejo goveje živine

ali perutnine, kjer so nemogoče razmere za življenje živali, potem če se spomnimo

na to, na kakšen način jih transportirajo v kamionih, velikokrat brez vode in

brez vsega, to je skrajno kruto obnašanje do živali. Ampak ljudje ne da bi bili

slabi, ampak enostavno na to sploh ne pomislijo. Ko pride končni izdelek na

mizo, niti ne pomislijo, iz česa je, kaj je bilo pred tem, kaj se je dogajalo

v vseh prejšnjih fazah.

Torej ste se za vegetarijanstvo odločili tudi iz etičnih razlogov?

Vsekakor je etični razlog prisoten, drugo pa dejstvo, da človek dejansko sploh

ne potrebuje živalskega mesa. To so samo naše privzgojene navade, občutek. Morda

je res težko čez noč nehati z vsem, ampak da se, postopoma. To sem storil tudi

sam.

V medijih ste se zoperstavili subvencioniranju množične živinoreje. Zakaj

ste se odločili za ta korak?

Zdi se mi prav neumno, da je glavna prioriteta Evropske unije stoodstotno subvencioniranje

kmetijskih, zlasti živalskih proizvodov. To, da Evropska unija subvencionira

masovno govedorejo ali masovno vzrejo perutnine, je ravno tisto, kar je najbolj

sporno iz etičnega vidika. Pa ne samo iz etičnega, tudi iz prehrambnega vidika.

Na to nas narava tudi sama že opominja; z boleznijo norih krav, v zadnjem času

s prašičjo kugo, s ptičjim virusom. Enostavno vidi se, da nekaj ni v redu, da

se nekaj dogaja v nasprotju z naravnimi ciklusi in to je opozorilo človeku.

 

 

Vegetarijanski izdelki v trgovinah so dražji kot mesni in s tem ne vzpodbujamo

ljudi, da bi lahko kupovali bolj zdravo hrano. Menite, da bi več ljudi prenehalo

jesti meso, če bi bila vegetarijanska hrana cenejša?

Najbrž tudi to vpliva, čeprav mislim, da vpliva predvsem ozaveščanje ljudi.

To je predvsem vprašanje zavesti ljudi, da se tega sploh zavedo; kaj se sedaj

dogaja in pri čem sodelujejo. Mislim, da je to ključno. Seveda potem se spremenijo

tudi politike npr. kmetijska politika, politika subvencioniranja, usmerjanja.

Zakaj ne bi raje usmerili vsa tista velika sredstva, namesto v masovno proizvodnjo

živalskih proizvodov raje v npr. ekološko bioproizvodnjo različnih rastlinskih

proizvodov žitaric, stročnic, sadja in vseh drugih prehrambnih izdelkov, ki

na podlagi teh nastajajo. To bi bilo veliko bolj prijazno do narave, ker ekološka

proizvodnja pomeni, da ne uporabljamo kemičnih gnojil in različnih dodatkov.

S tem ne onesnažujemo okolja in hkrati teh kemičnih dodatkov ni v hrani. Zdaj

mi skupaj s hrano pojemo vso to kemijo, ki je škodljiva, ki ni zdrava. Ampak

zadaj so interesi proizvajalcev, velikih lobijev, velikih dobičkov, ki so za

vsem tem konglomeratom prehrambno-živilske industrije, kot jo imamo sedaj. Vendar

mislim, da se ozaveščenost ljudi že povečuje tako pri nas pa tudi drugje v Evropski

uniji. Ljudje čedalje bolj iščejo zdrave proizvode in mislim, da se tudi vedno

bolj vračajo k naravi in da bodo vedno bolj ozaveščeni, tudi kar se tiče živali

in živalske hrane.

 

Bi po vaših izkušnjah priporočali ljudem, da se prehranjujejo vegetarijansko?

Če to priporočam sebi, potem ne vidim razloga, zakaj ne bi priporočal tudi drugim.

Nimam se kaj pritoževati, kot sem že rekel, energije imam več kot dovolj. Če

drugega ne, sem lahko živ primer, da se da preživeti brez živalske hrane in

brez vseh proizvodov, ki iz nje izhajajo.

Kako gledate na to, da moramo vsi ljudje enako plačevati za zdravstvo? Znano

je, da so vegetarijanci bolj zdravi in torej manj koristijo zdravstvene storitve.

To je širši problem, celoten koncept bi lahko bil drugačen. Vendar mislim, da

bistvo ni v tem, ker nekaj solidarnosti v zdravstvenem sistemu že mora biti,

da tudi tisti, ki so zdravi, pomagajo tistim, ki so manj zdravi. Res pa je,

da bi moral biti vsak človek sam odgovoren za svoje zdravje. Če bi uživali manj

škodljivo, manj nezdravo hrano, bi s tem zelo razbremenili zdravstveno blagajno,

ki je pod vedno večjim pritiskom. Seveda ni vsem v interesu, da bi se to zgodilo.

Kaj bi bilo potem s farmacevtskimi industrijami, velikimi multinacionalkami,

ki služijo od tega, da so ljudje bolni in proizvajajo milijardne dobičke s tega

naslova.

Kakšno mišljenje imate o lovu?

Lov v funkciji ubijanja živali in športa vsekakor ni etična zadeva. Če pa mislite

na tisti del lovske dejavnosti, ki je usmerjen v ohranjanje narave, naravnega

okolja in pomoč živalim, recimo pozimi, da se lažje prehranjujejo, je vsekakor

koristen. Lov, ki je namenjen sam sebi kot neka rekreacija in užitek v ubijanju,

pa se mi zdi seveda povsem neetičen.

 

Kakšen je vaš odnos do opravljanja testiranj na živalih?

To je znana dilema, ki je bila v zadnjem času prisotna, tudi v Evropi, v Veliki

Britaniji. Seveda se moramo vprašati, ali bi nam bilo všeč, če bi sami bili

predmet kakšnega testiranja. Moj oče je bil med drugo svetovno vojno v koncentracijskem

taborišču v Dachavu, kjer so Nemci eksperimentirali z različnimi medicinskimi

poskusi na njem in še na tisoče drugih ljudeh. Pa mu ni bilo nič všeč. Čeprav

bi danes lahko nekdo rekel, da s tem pospešimo razvoj znanosti, toda prepričan

sem, da se v večini primerov lahko poslužujemo alternativnih metod, kjer ni

testiranja na živalih.

Kje so po vašem mnenju korenine brutalnega odnosa do živali?

V nizki stopnji ozaveščenosti ljudi.

Kaj pa gledano zgodovinsko?

Težko bi se točno opredelil zgodovinsko. Nasploh gre tudi v tem primeru za spoštovanje

življenja kot življenja. Živali so živa bitja z občutki. Vsak, ki ima doma žival,

ve, da živali niso brez občutkov. Velikokrat govorijo religije o spoštovanju

življenja, toda v mislih imajo samo ljudi, pa še to ne vedno. Če se spomnimo,

kako je v srednjem veku katoliška vera dolgo časa razglašala, da Indijanci,

ki so jih takrat zasužnjevali Španci in Portugalci, nimajo duše. Skratka, to

je pomenilo, da jih ni treba obravnavati kot živa bitja z občutki. Potem so

se na neki točki premislili in rekli, da črnci nimajo duše. Sledilo je nekaj

stoletij zasužnjevanja črncev. Vse to z blagoslovom Cerkve. Danes ne eno ne

drugo nihče več ne sprejema. Skratka, vidimo, kako se zgodovinska zavest ljudi

le spreminja, kljub temu da v določenem obdobju neke norme, neke institucije

trdijo drugače.

Kmalu bo božič. Za milijone ljudi čas veselja, ljubezni in miru. Za milijone

živali pa čas grozovitega trpljenja pri klanju, da bodo lahko mize polne mrhovine.

In to za praznovanje rojstva miroljubnega človeka, ki je ljubil živali, jih

ščitil ter jih ni ubijal. Kaj menite vi o tem?

Najbrž bi se Jezus obračal v grobu, če bi vedel, da se v njegovem imenu množično

ubija živali. Jezusovo izročilo temelji na absolutnem spoštovanju življenja

in težko si je predstavljati, da bi Jezus sprejel to, da njemu v čast žrtvujejo

milijone živih bitij.

Ali se zavedate, da so vegetarijanci, torej tudi vi, prekleti s strani Cerkve

in da jim je ta namenila večni pekel?

Še dobro, da tisti, ki tako govorijo, ne odločajo o tem, kdo bo šel res v pekel.

 

Vsi svetovni politiki v svojih govorih vedno poudarjajo, da se zavzemajo

za svetovni mir. Mislite, da je mir povezan tudi z našim odnosom do živali in

nekrvavo, miroljubno prehrano? Kot je dejal Tolstoj: “Dokler bodo klavnice,

se bomo tudi ljudje pobijali med seboj.”

Če je zavest človeka dovolj visoka, potem ta ne bo ubijal in kruto ravnal z

živalmi. Torej od takšnega človeka še manj lahko pričakujemo, da bo šel v vojno

in ubijal ljudi za to, da bi si pridobil kakšno korist. Pri ljudeh, ki ne ubijajo

in jedo živali, je veliko več možnosti, da bodo našli način, kako živeti v miru

in sožitju. Stvari so med seboj povezane, povezane so preko nivoja zavesti.

Takrat, ko je ta nivo dovolj visok, pride eno in drugo. In zato je ključno vprašanje

ozaveščenost ljudi.

Kako pa na to gledajo svetovni politiki?

Svetovni politiki niso nič bolj ozaveščeni kot ostali ljudje. Opažam celo, da

je velikokrat nivo ozaveščenosti celo večji pri navadnih državljanih kot pri

njih. Vidimo, recimo, mnoge nevladne organizacije v Evropi, ki si prizadevajo

za stvari, ki jih politiki še nimajo za prioritete. Pa naj bo to odnos do živali

ali varstvo okolja ali denimo borba proti klimatskim spremembam. Ves ta pritisk

za spremembe prihaja od civilne družbe. Potem ko kritična masa ljudi sprejme

neko idejo, ko veliko ljudi pričakuje in zahteva spremembe, šele potem običajno

politika reagira. Politiki na žalost velikokrat niso tisti, ki bi ozaveščali

druge, ampak nekako bolj capljajo za splošno zavestjo ljudi. Če ugotovijo, da

na volitvah ne bodo izvoljeni, potem se prilagodijo in sprejmejo prioritete,

ki so pomembne za državljane.

Tolstoj je le eden izmed številnih “velikih umov” človeštva, ki so

se javno izrekli za vegetarijanstvo. Naj jih naštejem še nekaj: Pitagora, Leonardo

da Vinci, Nikola Tesla, Albert Einstein, Mahatma Gandhi … Človeštvo tem ljudem

prizna njihova velika dela, dosežke, jih citira in poudarja njihovo genialnost.

Zakaj menite, da je človeštvo gluho za tista razmišljanja omenjenih velikanov,

ki se nanašajo na živali in vegetarijanstvo, kot je na primer drzna misel Alberta

Einsteina: “Nič drugega ne bo tako izrazito povečalo možnosti za naše preživetje

na Zemlji, kot je korak k vegetarijanski prehrani.”? Kako vi komentirate

to misel genialnega fizika?

Vsekakor bi se s tem povečale možnosti za dolgoročno preživetje človeštva. Vse

je med sabo povezano. Bolj kvalitetna hrana je nekako povezana z višjo stopnjo

zavesti. Ta proces gre nekako vzporedno: če bomo zmogli eno, bomo lahko tudi

drugo. Težko pa je pričakovati, da bodo nizko ozaveščeni ljudje, ki kruto ravnajo

z živalmi, prenehali z vojnami, nehali z izkoriščanjem drugih, naredili kaj

z revščino v svetu itn. Skratka, dokler je nivo zavesti nizek, potem bodo lahko

vsaka nasprotja, ki so prisotna v človeštvu, še obstajala in se lahko še povečala

do te mere, da uničijo človeštvo.

Ali so ljudje, ki pravijo, da imajo radi živali, toda uživajo meso, resnični

prijatelji živali?

Veste, jaz mislim, da ti ljudje imajo radi živali, njihove hišne ljubljenčke,

toda nekako avtomatsko jedo meso drugih živali. Če bi jim v kuhinjo pripeljali

kravo in jim rekli, da jo bodo ubili zato, da jim bomo lahko naredili zrezek,

bi se verjetno kljub vsemu malo bolj zamislili. Meso v živilski industriji naredijo

tako brezoblično, da ljudje mislijo, da je zrezek pač zrezek, da to ni del živega

bitja.

Nekatere dame pozimi nosijo živalsko krzno. Kakšno je vaše stališče do te

modne industrije?

Spet je to vprašanje ozaveščenosti ljudi. Ljudje velikokrat avtomatično sprejemajo

določene vzorce obnašanja in navade brez razmišljanja. Šele ko začnejo o tem

razmišljati, lahko spremenijo odnos, postanejo pozorni na to in se zavedajo,

kaj kupujejo.

Odkod si ljudje sploh jemljejo pravico, da ubijajo, jemljejo prostost in

mučijo živali, istočasno pa zase zahtevajo mir in vse pravice. Je to dovoljeno

v kakšnem členu ustave?

Izrecno ni dovoljeno, toda seveda vam bodo pravniki in ustavodajalci povedali,

da tudi ni prepovedano oziroma se predpostavlja, da je dovoljeno.

Iz neuradnih virov sem izvedel, da je tudi vaš pes Brodi vegetarijanec.

Je to res?

Ste pa dobro informirani. To vprašanje rajši postavite kar njemu. Me ni pooblastil,

da govorim v njegovem imenu. (smeh)

Damjan Likar

Foto: Dr. Janez Drnovšek: “Lov v funkciji ubijanja živali in športa

vsekakor ni etična zadeva!” foto: F.A. Bobo

 

 

Vir: Revija Osvoboditev živali

Jezusove izjave o vegetarijanstvu in pravicah živali

sobota, 14. februar 2009 @ 05:01 CET

Piše: Pozitivke

Odločilno oziroma največjo težo za krvavo novejšo zgodovino človeštva lahko pripišemo ponarejanju Jezusovega nauka in življenja. Ko je leta 370 Hieronim po nalogu takratnega papeža moral sestaviti biblijo, ni smel uvrstiti vanjo citate o Jezusovi veliki ljubezni do živali. V pismu Juvenianu je Hieronim napisal, da je Jezus očitno zapovedal ne jesti mesa, kar veliko antičnih spisov, ki niso umeščeni v biblijo tudi jasno dokazuje.

Kljub temu je Hieronim ta pomemben vidik Jezusovega nauka pri sestavljanju biblije prikril oziroma prevzel že ponarejene predloge. (vir: Živalim sovražna Hieronimova biblija) To ponareditev Jezusovega nauka morajo milijoni živali vsak dan plačati s svojim življenjem.

Nešteto milijard živali je bilo od takrat prepuščenih hiranju v temnih hlevih in nato ubitih. Še posebej »krščanska« ljudstva so mutirala v požeruhe mesa. Posledice tega prikrivanja so za naravo, živali in ljudi nepredstavljive in zaradi klimatskih sprememb, ki jih v največji meri povzroča živinoreja, verjetno usodne…

Jezusov evangelij, ki ga cerkev ni želela uvrstiti med bliblične spise, govori zelo jasno o Jezusovi veliki ljubezni do živali in narave. V knjigi To je moja beseda A in Ώ Kristus preko preroške besede za današnji čas dodatno pojasnjuje in poglablja temo o vegetarijanstvu in pravicah živali iz omenjenega spisa. Naj navedemo nekaj odlomkov:

Ko je bil Jezus na poti z nekaterimi učenci, je srečal moža, ki je dresiral pse za lov na druge živali, in rekel je možu: »Zakaj počneš to?« In mož Mu je odgovoril: »Ker živim od tega. Komu koristijo te živali? Slabotne so, psi pa so močni.« In Jezus mu je rekel: »Manjka ti modrost in ljubezni. Glej, vsaka stvaritev, ki jo je ustvaril Bog, ima svoj smisel in namen. In kdo lahko pove, kaj je dobrega v njej in kako koristi tebi ali človeštvu? In za tvoje preživetje: Glej polja, kako rastejo in so rodovitna, pa drevesa polna sadežev in zelišča! Kaj hočeš še več, kot ti da pošteno delo tvojih rok?« Kristus pojasnuje: »Gorje lovcem in gorje tistim, ki zahtevajo meso! Tako lovci kot tudi tisti, ki kot kanibali poželjivo jedo meso živali, bodo trpeli in preganjale jih bodo trpljenje in bolečine živali. Kar človek seje, bo žel – ali v zemeljskem življenju ali kot duša v krajih očiščevanja.«

Konj se je zrušil, ker je bil preobremenjen. Mož ga je pretepal, da je krvavel. In Jezus je stopil k njemu in rekel: »Ti sin krutosti, zakaj pretepaš svojo žival? Mar ne vidiš, da je veliko prešibka za svoje breme, in ne veš, da trpi?« Mož pa je odvrnil: »Kaj imaš ti opraviti s tem? Svojo žival lahko pretepam, kolikor hočem, moja je namreč, kupil sem jo za lepo vsoto denarja.« Kristus pojasnuje: »Čeprav je človek kupil žival, kljub temu ni njegova last. Tako kot spada duhovno telo, duša v človeku, k večni biti, tako je tudi žival ustvaril stvariteljski Duh in spada k življenju, ki je in biva večno – k Bogu. Če človek ne ljubi svojih bližnjih, torej svojih soljudi, nesebično, jim tudi ne bo nesebično služil. Svoje samoljubje potem prenese tudi na svet živali, rastlin in kamenin.«

Kristus: »Nikoli ne ubijte živali za osebno porabo. Glejte, narava, življenje stvarstva, skrbi za vas. Zadoščajo naj vam sadeži polj, vrtov in gozdov.«

Poželenje po mesu obremeni dušo in telo

Kristus: »Če zaradi vas prelijejo kri neke živali, potem to pravočasno odklonite, preden jo bodo za vas odpeljali na zakol, kajti nobena žival naj ne bo žrtvovana – niti Bogu niti ljudem. Žrtvovanje ljudi in živali je Bogu groza. Če pa vam ponudijo jed, ki vsebuje meso in ribo, in so bili darovi pripravljeni že pred vašim prihodom, potem jejte in podarite teh nekoliko grižljajev v molitvi Bogu Očetu – Materi. Njegova moč tedaj spremeni nižje v višje.« V tem primeru je to gesta spoštovanja do gostitelja. Tukaj smiselno velja izjava: »Telesa ne onesnaži to, kar gre v usta – na primer nekaj grižljajev mesa – ampak to kar pride iz ust: neljubezniva, sovražna, nevoščljiva čustva, misli in besede. Nasprotno pa zadovoljevanje poželenja po ribah, mesu in alkoholu obremeni dušo in onesnaži telo. V splošnem pogovoru z gostiteljem lahko nato nakažeš, da se ti, gost, vedno bolj distanciraš od mesa in mesne hrane, ker si spoznal, da mrtva hrana ne pomaga ne duši ne telesu, kajti Božji zakon je življenje. Pošteni, nesebični pogovori lahko marsikomu pomagajo, da spozna, kaj sem Jaz Kristus, kot Jezus zapovedal ljudem: Za nesebičnega, poštenega človeka razen zakonite hrane, ki jo daje narava: žito in sadeži, ni druge hrane za telo.

Gonjač je tepel kamelo in jo kruto trpinčil, ker se zaradi pretežkega tovora ni mogla premakniti naprej. Ko je to videl Jezus, mu je rekel: »Zakaj tepeš svojega brata?« In mož mu je odgovoril: »Nisem vedel, da je moj brat. Mar ni tovorna žival in ustvarjena za to, da mi služi?« In Jezus je rekel: »Mar ni isti Bog ustvaril iz iste snovi to žival in tvoje otroke, ki ti služijo? Ali nista oba prejela od Boga istega diha?« In mož se je zelo čudil nad temi besedami. Nehal je tepsti kamelo in jo osvobodil dela bremena. Kristus pojasnuje: »Kot Jezus iz Nazareta sem govoril mnogim ljudem o zakonu življenja, tako tudi o živalih, ki podobno kot ljudje občutijo bolečino, trpljenje in veselje. Tako kot človek naj ne bi bil proti bližnjemu, temveč za bližnjega, tako naj bi bil tudi za živali in odgovoren za njih, ker služijo človeku. Kdor jih tepe in muči, ta bo nekoč občutil enako ali podobno na svoji duši in na svojem telesu.«

Kristus: »V poljskih in gozdnih sadežih je žisubstanca, ki ohranja človekovo telo zdravo, pa tudi njegovo mesno substanco in kri – ni pa je v ubitih živalih, ki se jedo, kajti meso je mrtva hrana.«

Ljudje in živali so se na začetku hranili z rastlinami

Kristus: Ljudje in živali so se razvijali na tej Zemlji postopoma. Oba, človek in žival, sta se v Božjem vrtu hranila z rastlinami. Ko je človek padal vedno globje v greh, je obenem padal tudi v temo nevednosti in podlegel je egoizmu. Iz egoizma je človek začel iskati najrazličnejše užitke in začinjeno, kislo in živalsko hrano. Trda lupina, človekov jaz, grobi čuti, so privedli do čutnosti, ki je terjala zadovoljitev. Čutnega človeka, čigar misli so postajale vedno bolj egoistične, je gnalo k hrani, ki je ustrezala njegovemu mišljenju in dejanjem. Zato je začel s pripravljanjem hrane vedno bolj spreminjati naravne snovi v kisle, ostre in sladke. Posledica vsega je bila, da je človek začel loviti živali, jih ubijati, njihovo meso je začinil in ga jedel. »

Jezus je prišel v neko vas in tam videl majhno muco, ki je bila brez gospodarja. Bila je lačna in je mijavkala. Dvignil jo je, zavil jo je v Svojo obleko in jo pustil počivati na svojih prsih. In ko je šel skozi vas, je dal muci jesti in piti. In nekateri ljudje so pravili: »Ta mož skrbi za vse živali. So mar njegovi bratje in sestre, da jih tako ljubi?« Pa jim je rekel: » Resnično, to so vaši sobratje iz velike Božje družine, vaši bratje in sestre, ki imajo od Večnega isti dih življenja.«

Kristus: »Kdor muči živali ali jih ubija, tega roke so zamazane s krvjo. Kdor uživa živalsko meso, onesnažuje naravo in jo skruni, je nečist. Takšni ljudje se ne morejo ukvarjati s svetimi stvarmi in zato tudi ne morejo učiti in razlagati zakona nebes. Bog daje ljudem iz naročja matere Zemlje vse, kar zemeljsko telo potrebuje za življenje.

Kristus: »Spoznajte: Kar storite živalim, tudi to storite Meni, Kristusu – in prav tako sebi. Bog, Večni, je zaupal človeku tudi živali – toda ne, da jih muči, ampak, da živi z njimi. Človek naj bo za žival, in tudi žival bo za človeka. In veselo mu bo služila.

Ko je šel Jezus v Jeriho, je srečal moškega z mladimi golobi in s kletko polno ptic, ki jih je ujel. In rekel je moškemu: »Kaj delaš z njimi?« In moški je odgovoril: »Živim od tega, da prodajam ptice, ki sem jih ujel.« In Jezus mu je rekel: »Kako bi bilo, če bi bil tebe kdo, ki je močnejši in pametnejši, ujel in zvezal ali pa celo tvojo ženo in otroke in bi te bil zaprl, da te proda v svojo korist in bi se s tem preživljal?« In moški se je začudil tem besedam in Njegovi veliki moči in je spustil ptice. Ko so bile proste, so zletele k Jezusu, sedle so na njegova ramena in Mu pele. In moški Ga je še vprašal, kakšen je Njegov nauk, in odšel je po svojih poteh in se naučil plesti košare. S svojim delom si je služil kruh in razbil je svoje kletke in pasti in postal Jezusov učenec.

Bogu ne izkazujemo časti s klanjem živali

Jezus: »Resnično, povem vam, na svet sem prišel zato, da odpravim vse krvave daritve in uživanje mesa živali in ptičev, ki jih ljudje koljejo.« Kristus pojasnuje: «Nobena sprememba bodisi v človeku bodisi v svetu, se ne zgodi od danes na jutri. Gre za postopni proces spreminjanja. Kdor se obrne k Bogu, ta čisto počasi spremeni svoje mišljenje in življenje in tako plemeniti svoje čute. Pri tem se bo vedno bolj odtegoval mesni hrani in bo ohranjal mir z ljudmi in s kraljestvi narave. V novih generacijah ne bo več krvavih daritev, kajti ljudje spoznavajo, da na ta način ne izkazujejo Bogu časti. Današnje človeštvo živi v velikem časovnem preobratu iz starega, grešnega sveta v Novi čas. Ko bo ta preobrat že skoraj dokončan, bodo ljudje vse bolj izpolnjevali Božje zakone in bo tako, kot sem Jaz napovedal kot Jezus: En pastir bo in ena čreda in narodi bodo en narod. Takrat bo odpravljena vsakršna krvava žrtev, tudi uživanje živalskega mesa.«

O Jezusovem odnosu do hrane lahko preberemo tudi v Evangeliju miru Esenov. Po izjavah madiarskega raziskovalca Edmonda B. Szekelyja je en izvod aramejske izdaje shranjen in nedostopen v Vatikanu. Po njegovih lastnih izjavah je dobil za kratek čas vpogled vanj in je po spominu napisal tekst. Po njem je učil Jezus: »In meso zaklanih živali v njegovem telesu bo postalo njegov lasten grob. Kajti resnično, rečem vam: Tisti, ki ubija, ubija samega sebe in kdor je meso ubitih, je od mrtvega telesa« (str. 41). Stavek, ki se sklada s tem, kar sicer vemo a Jezusu.

Damjan Likar