14. ZVOČNA GRAD KROMBERK 26.5.2010

Udeleženka (takoj po Zvočni)  piše svoje doživetje kar na list za maile. V doživetju, ki je bil napisan takoj po dogodku mislim, da ni prostora za ego.  Hvala Hvala Hvala

dozivetje-600-aaaa

***************************************************************************

UDELEŽENKA PIŠE:

Na zvočni kopeli sem bila prvič. Na začetku sem bila nesproščena, mogoče sem celo s strahom čakala, kdaj se bo kaj zgodilo in kaj se bo zgodilo. Ne vem, kdaj sem se sprostila. Intenzivnejši zvoki in vibracije pa so me odnesli, telesa nisem več čutila. Na koncu pa radost, veselje, da sem.

Kasneje kakšnih posebnih sprememb nisem zaznala. Razen tega, da sem naslednji dan, ne glede na to, koga sem srečala, navdušeno pripovedovala o svojem doživetju. Sicer svoja doživetja delim le z ozkim krogom ljudi, ki jim zaupam.

In to je šele začetek. Veselim se naslednjih srečanj. Na naslednjo kopel pripeljem svojo sodelavko. Ne vem, kako bi jo lahko bolj osrečila.

Hvala ti, Robert.

JAZ KOMENTIRAM:

Kaj naj rečem drugega kot, da vam čestitam, to pa zato ker kljub temu, da ste bila prvič in zato nesproščena, vam je useen uspelo se sprostit, da vas je odneslo. Sicer pa ¨odneslo¨ mislim, da ni prava beseda za potovanje v sebe, ma se razumem kaj ste hotela rečt. Zato pa se tudi strinjam z vami ko pišete, da ne veste kako bi lahko bolj osrečila vašo sodelavko. Kar se pa tiče pričakovanj, mislim, da se spremembe začnejo dogajat na bolj subtilnem nivoju, katerega težko zaznamo z našimi čutili, v kratkem času.

***************************************************************************

UDELEŽENKA PIŠE:

Pozdravljeni,

najprej najlepša hvala za vaše obvestilo. Z veseljem jih pričakujem tudi v bodoče. Glede na to, da sem bila prvič in da pravzaprav sploh nisem vedela kaj in kako to zgleda, mi je bilo zelo všeč. Predvsem pa to, da se človek lahko tako umiri, V času, ki ga živimo, je notranji mir zelo pomemben.

Hvala vam in lep teden

***************************************************************************

UDELEŽNEC PIŠE:

Pozdravljen!

Hvala za javljanje  na moj e-mail, katerega  sem posredoval ob  obisku Zvocne kopeli ob gradu Kromberk.  Glede na to, da poznam zvoke tibetanskih  posod, katerim se tudi  sam doma obcasno predajam in ob njih uzivam, je  bila ta  Zvocna kopel nekaj povsem drugega, drugacnega, mogocnega, mocnega, lepega obcutja in dozivetja……Moram pa tudi priznati, da mi nekateri zvoki niso bili povsem povseci, bili so  celo moteci…..Nisem se prevec osredotocal na to, pustil  sem jim svojo pot in se poskusal osredotociti na  zvoke in vibracije meni povsecne…..

Lep dan,

JAZ KOMENTIRAM:

Res me zanima kateri so bili tisti Zvoki, ki so vas tako motili, ampak ne glede na to lahko rečem, da ponavadi, ravno tisti Zvoki ki nas ¨motijo¨ so tisti, ki v nas sprožijo nek proces. Hvala za vaš komentar, predvsem zato, ker moški udeleženec že dooolgo ni poslal kakega doživetja J

***************************************************************************

UDELEŽENKA PIŠE:

Živio Robi!

Vedno je bolje nekatere stvari doživeti, kot pa pisati o njih. Tudi gonge. In še na prostem.

A mislim, da si tvoj koncert, ali pa predstava, oz. temu bi rekla kar sporočilo, zasluži nekaj besed.

Bila sem prvič na zvočni kopeli, ki je potekala pod milim nebom. Že sam ambient je nekaj posebnega. Ko te obkrožajo ponosna, visoka drevesa. Kar nekako te prisili, da se umiriš. Da jih sploh opaziš. In ko se potem uležeš in se zazreš v nebo. Saj ni bilo prav jasno, sem pa tja se je pa le zalesketala kakšna zvezdica. Vse to skupaj pa je objemala nežna glasba, za katero je še posebno moje uho tako hvaležno.

Potem se lahko samo še prepustiš in se počasi odpraviš na potovanje do sebe. In potem se seveda začne … gongi in zvončki in posodice. Saj ne poznam vseh instrumentov, ampak mi niti ni tako bistveno. Zadostuje poslušat. Se popolnoma sprostit in pustit, da se zvok začne prelivat po tebi in predvsem v tebi. Nežni toni ti še dovolijo, da nekako lebdiš, a ko pride do visokih frekvenc, takrat je pa konec. Takrat pa moraš nekaj naredit. Časa imaš dovolj, da vsaj kakšno pa čeprav majhno preizkušnjo iz tvojega življenja spraviš tja med arhiv in si rečeš: to je pa zdaj rešeno in z mirno vestjo spravljeno na polico. In ne bomo je več odpirali.

Tako narediš dobro najprej zase, potem za tvoje najbližnje, pa še za vse ljudi, s katerimi imaš stike in nenazadnje tudi za ves planet. Dobro se vedno transformira z dobrim.

Kako sem uživala. Ampak naslednjič si bom izborila prostor bolj v sredini.

Imej se kar se da lepo

***************************************************************************