- Devetletna zgodba Mamice in njenega sina – najmlajšega udeleženca Zvočne kopeli…

25.1.2018

BOJ_8975 -2

Prvič sem spoznala čarobne vibracije gonov in skled z majhno pikico v trebuščku, v drugem mesecu nosečnosti. Emocije so prišle na plan. Jokala sem, in nisem vedela zakaj. Bil je lep in do takrat neprepoznaven občutek. Želela sem, da ga ponovno doživim.

In zgodilo se je.

Bila sem v sedmem mesecu nosečnosti, dne 14.11.2008, ko sem prišla na zvočno kopel v Šempeter, ki je jo izvajal Robert. Moj drugi srček v mojem trebuščku mi dal vedeti, da tudi njemu všeč, se je umiril. Drugače je bil zelo živahen in me brcal z vso močjo. Zvočna kopel ga je pomirjala, ni se niti premaknil.

Zadnjič sva poslušala gonge 14 dni pred porodom.

Ko je bil moj sin star približno šest mesecev sva se udeležila zvočne kopeli pri Robertu na prostem ob Kromberškem gradu. Sinček je spal, kot blažen. Minil je čas in fantek je rastel malo drugačen, bolj senzibilen, zasanjan. Ko je imel 4 leta se je prvič srečal se je z gongom iz oči v oči. Začarano ga je poslušal, otrokom okoli zabrusil, da naj mu dajo mir, ker posluša ( kot bi se spomnil, ko je bil v trebuščku). Potem je prišel k gongu in začel udarjati, kot da je to že kdaj počel.

Sedaj ima 9 let in uči se igrat klavir, doma igra tibetanske sklede, obožuje, ko mu položim skledo na trebušček in udarjam po njej. Fant ima najdaljše lase daleč naokrog, za konec 2. razreda si je zaželel za darilo nihalo, rad zbira kristale in kamne.

Sem vesela, da sem spet srečala Roberta in komaj čakam ,da prideva z sinom na zvočno kopel, da spet doživimo čudovite vibracije Gonga. HVALA GONGU!