- MOJA PRVA INDIVIDUALNA ZVOČNA KOPEL – 10/2011

Poročilo

Zvok Gonga zame ni nekaj novega, a ko sem se odpravljala na individualno zvočno v tvoje Zavetišče, sem šla res z nekim strahospoštovanjem in z malo treme, saj sem se zavedala, da bo ta mogočni Gong delal samo zame, do bo namenjen samo meni in da bom tam edini živi prevodnik zvoka (v fizični oblikiJ), poleg Tebe seveda.

Ja, nisem se motila: če ne prej, se na individualni zvočni človek res zave, kako mogočen je  zvok Gonga. Vibracijo kristalne sklede smo že občutili od blizu in njene blagodejne masažne vibracije v vodi prav tako, a Gong poje drugačno pesem in masira na drugačen način. Ko je lebdel tam nad mano, sem padla v posebno stanje, občutila sem ga…hmmm, težko je opisati z besedami kako… bilo je podobno, kot da bi me napolnila neka blagodejna mehkoba…ali pa, kot da bi me napolnil s helijem in bi se dvignila od tal :) Če za primerjavo uporabim barve, je bila vibracija zlata, zlato mavrična.

Fajn je, da se za uvod v zvočno »terapijo« odreja, prizemlji in pokliče Bitja Luči, saj mi je to dalo en tak občutek varnosti in zaupanja. Hkrati sem se skozi odredbe povezala s Sabo, s svojim Bitjem in preko NAMERE usmerila pozornost v to, kar sem želela, da mi zvočna prinese. Odredba, ki si mi jo predlagal, »JAZ SEM VSE, KAR POTREBUJEM« ima res veliko moč, saj je kasneje, med terapijo odzvanjala v meni in me opominjala na to, kar Jaz Sem in pomagala pri odstranjevanju odvečne navlake, ki jo prenašam s sabo. Odredbe sem močno občutila, šele ko sem se umirila  in jih izgovarjala z občutkom in z zavedanjem tega kar govorim.

Vsak »inštrument« ima svojo in pomembno vlogo v tej zvočni delavnici in šamanski boben, ki ga na skupinski zvočni prav obožujem, mi je v prostoru, ki je zaprt, segel dobesedno v srce. Udarce sem občutila kot utripanje srca. Verjetno je k temu prispeval prostor, a bilo je  nenavadno, saj ga ponavadi občutim v nogah in spodnjih čakrah, zdaj pa sem njegovo vibracijo občutila predvsem na področju prsi. Tam je dobesedno donelo. Zvok kristalne sklede me je dvignil in je predstavljal nekak prehod, saj se je od tu naprej začelo bolj »resno« delo.

Ko si prešel na Gonge, sem sprva začutila prej opisano ugodje, telo je obležalo na tleh, duh je želel ven, začelo me je dvigati od tal. Še zmeraj sem imela v mislih odredbe, zato  sem se pričela igrati in usmerjati pozornost v določene dele telesa. Kamorkoli sem usmerila pozornost, je tisti del telesa preželo močno mravljinčenje. To mi sicer ni tuje, saj večkrat to počnem med meditacijo. A tokrat je bilo res intenzivno, močneje, kakor, da bi Gong potenciral moč in ojačal to, kar v mislih izgovarjam in tudi, ko nisem več odrejala in bila samo pozorna na določen del telesa, je bil učinek elektrike močan.

Sčasoma sem  prepustila, da zvok potuje tja, kamor želi. Nenadoma se je iz mojih nog izvila groteskna podoba, spaka, ki je imela človeško podobo, a spačeno telo in glavo in bila je z nitko pripeta name…nekje na predelu nog? Nekaj časa sem jo opazovala, nato sem jo vprašala kdo je. Občutek sem imela, da ji to zasliševanje ni všeč, a je povsem jasno odgovorila: »sem tvoja bolezen« …  v tej posmehljivi spaki sem res videla nakopičeno vso trpljenje in bolečino zadnjih let! Sprva nisem vedela kaj naj z njo počnem, pa sem pomislila, da bi bilo dobro, da se malo pomenim z njo. Zahvalila sem se ji za vso učenje, ki mi ga je dala in ji dejala, da je ne potrebujem več in lahko odide. V svetlobo. Prosila sem Angele, Mojstre,… naj jo pospremijo tja. Nekaj časa se je upirala in visela z mene kot privezan balonček, ki ga veter potiska v stran…

Nato je pozornost šla drugam. Začutila sem bolečine v trebušni votlini, nekje na področju jeter in navzgor proti lopaticam. Bolečina je bila ostra in izrazita. Občutki so bili vedno močnejši, zdelo se je, kot da predelujem sto stvari hkrati in čistim strupe, nakopičene v meni. Občutila sem vedno večji nemir. Verjetno da so se  hkrati s pomikanjem Gonga po telesu navzgor, spreminjali moji občutki. Iz začetnega ugodja in nato fizične bolečine sem prešla v močno čustveno bolečino in zlomil me je jok. Pričelo se je čiščenje na področju srca. Uff, tu je bilo dela!! Zvok je rezal gosto pajčevino, ki so jo ustvarila vsa leta, desetletja, stoletja,…nepotrebnih čustev, solze so polnile oči, telo se je zvijalo, a naenkrat, kot bi odrezal, je bilo vsega tega konec! Glava je kar sama padla na stran, sledil je občutek olajšanja in miru, a ne za dolgo…Kot da bi se čustvena bolečina umaknila in bi jo par sekund za tem zamenjala mentalna zmeda. Videla sem misli, ki so kot drobni rdeči črvički begale sem ter tja. Vse tiste zmedene, zoprne, težke in ne vem kake še misli, so v obliki temno rdečih plamenov švigale po temni podlagi. Glava je gorela, obraz se je pačil od napetosti. Vsi gibi so bili nenadzorovani. Telo je bilo v krčih. Prsti so grebli po koži obraza in najraje bi si z glave spraskala ves pritisk, ki je kar rasel in rasel. In potem spet mir. Sledila je tišina…

Končala se je predstava, ki se je odvijala v meni, med tem, ko je Gong počasi drsel nad mojim fizičnim telesom. Čutila sem mir in čutila sem težo. Občutek, kot bi na meni obležala ena velika temna gmota. Padle entitete? :)

Po tvojem zaključnem delu,  sem se počasi prebudila v ta svet, umirjena in rahlo pijana od sveže energije, ki je vstopila vame. Ponoči pa se je fizična bolečina, ki sem jo občutila že med »terapijo«, še stopnjevala. Bilo mi je precej slabo, bila sem težka in slabo sem spala. Zjutraj sem se počutila, kot da bi me povozil tank L Počasi počasi sem preko dneva prihajala k sebi, telo se je spet sestavljajo. Verjetno bi bilo dobro, če bi si ta dan vzela čas zase, počivala in pila veliko veliko vode, saj sem imela občutek, da iz mene kar puhti in teče neka umazanija in da je bil opravljen en velik poseg v moje telo.

Zdaj, več kot en teden kasneje, čutim nekaj sprememb: večjo fizično moč in vzdržljivost, manj čustvenih bolečin, misli manj begajo, lažje se osredotočam. A vprašanje, kako dolgo bo trajalo?  Poskušam ohranjati to stanje.

Če primerjam skupinsko zvočno in individualno zvočno kopel… ah kaj bi primerjala, vsaka zase je super J. V skupini se bolj čutim povezana z drugimi in imam večji občutek služenja, hkrati pa lahko delam na sebi, bližnje srečanje z Gongom pa je bilo, vsaj zame, bolj namenjeno delu na sebi, poleg tega, da je bilo to enkratno doživetje! Tako sem občutila tokrat, lahko bo drugič popolnoma nekaj drugega J

Naj dodam samo še to: nepozabna izkušnja, ki jo želim še kdaj ponoviti.

V tvojem Zavetišču si ustvaril posebno toplo in prijetno vzdušje. Čuti se, da si vložil veliko svoje energije in ljubezni in mimogrede, prostor je res lep!


Hvala hvala hvala


NAMASTE