- ZADNJA GONG KOPEL V NARAVI – KROMBERK 3.10.2011

Veš, sem razmišljala, kako bi občutke, ki jih doživljam zadnje čase na Zvočnih kopelih, ubesedila. Da bi v bistvu prodrla z besedo v tako globino, kot jo zaznavam na Zvočnih. Če mi bo uspelo …

Nekaj časa se mi zdi, da sem hodila na Zvočne, ne vem, kako naj rečem, bolj površinsko. Vse se mi je dogajalo bolj na zunanji ravni. Verjetno ali pa prav sigurno zato, ker sem si v sebi na nezavedni ravni postavila omejitev, do kam lahko seže nekaj novega. Nekaj novega pa pomeni narediti nekatere spremembe pri sebi. Čeprav prav rade volje priznam, da sem si želela, da se otresem nekih starih vzorcev ali pa načina delovanja v mojem življenju. Pa sem se dolgo časa vrtela v krogu. Včasih sem bila slabe volje brez posebnega vzroka. Dovolila sem si, da mi odteka energija, zato ker nisem zmogla sprejeti drugačnosti nekoga drugega. In še marsikaj. Potem sem počasi spoznala, da moram nestrpnost zamenjat za potrpežljivost, sovraštvo za ljubezen, grobost za nežnost in površnost za vztrajnost. Saj prav počasi, tako milimeter za milimetrom. In z eno veliko mero discipline. Da si pravzaprav sama sebi ustvarim čudovit dan brez posebnega vzroka.

In mislim, da se mi je mlin narahlo zavrtel. Nekje sem zavore popustila, nekje drugje sem jih pa morala pritisniti. Kar se mi je oddaljevalo, se mi je nekako približalo in vse kar mi je bilo preveč blizu, pa sem čutila, da ne rabim, se mi je začelo oddaljevat.  Nekakšna sinhronizacija, čeprav je še vedno vse v dogajanju. V iskanju odgovorov na težave, pa iščem pravzaprav samo sebe, svoj namen in pot me vodi do lastnega izvora, ki pozna vse odgovore. Kot da bi se mi z ramen spustil plašč pozabe.

Dobršen del mozaika, ki sestavlja mene in ki prispeva k moji celoti, je vsekakor zvok. Pa ne hrup. Ubran zvok, kot ga imajo bogovski gongi in zame tudi mističen boben.  V nedogled bi ga poslušala … Na Zvočni kopeli je pa krasen uvod v nadaljevanje vseh zvokov. Opozori, da se umirim, se sprostim in končno prepustim … Ker, ko se oglasijo gongi, jih ne slišim več  v svoji jakosti. Pač pa, kot da prihaja zvok iz daljave, me odnese s seboj v nekem valovanju v brezčasen prostor, kjer sem samo jaz in opojna tišina. Pusti me, da se popolnoma naužijem, mogoče osvobodim,  potem me postopoma spet pripelje nazaj in me spusti na trdna tla. Vse skupaj pa traja en trenutek …


Danes je prišla k meni ta misel … pa jo pošiljam naprej …



»Nič drugega kot silna ljubezen vam ne bo omogočilo, da se dvignete nad mnoge ovire na svoji poti. Nič drugega kot ljubezen vam ne bo omogočilo nositi bremena nalog.

Večja je vaša želja po neki stvari, bolj jo ljubite; in bolj jo ljubite, večja bo moč privlačnosti, usmerjena k doseganju le-te – oboje, v vas in zunaj vas … »




Objem, L…