26. RUŠILNA GONG KOPEL – GIMNAZIJA 6.1.2011

UDELEŽENKA PIŠE:

Čaw Robert!


Evo, nekaj o tokratni zvočni.


Ufff, tale je pa bila… zelo naporna in nisem ziher, da se je že povsem zaključila… čeprav prva runda sestavljanja je že stekla… Ne vem kje naj pričnem s pisanjem, da bo vse skupaj imelo neko povezavo in nek smisel, ker me je tokratna zvočna razsula, občutek imam, da prerešetala fizično telo in dobesedno razcefrala čustvenega in sem kar malce utrujena, a v neizmerno hvaležna za vse darove, ki mi jih je dano prejeti, za vse te neprecenljive izkušnje z zvokom in občutenjem le-tega na vseh nivojih mojega bivanja.

Odredbe na začtku zvočne so me prizemljile, dihanje osredotočilo v trenutek in že so se prvi zvoki dotaknili mojega fizičnega telesa… Nekateri zvoki so se ustavili na površini, imela sem občutek, kot da bi strgali nečistoče z njega, drugi pa so z vso močjo prodirali vanj. Po nekaj minutnem prepuščanju sem spontano pričela globje in zavestneje dihati. Telo mi je plapolalo, čutila pa sem, kako se mi v predelu spolne čakre nabira energija, ki se je v nekaj naslednjih trenutkih razblinila po telesu navzgor.

Potem se je dogajanje preselilo na predel srčne čakre, kjer me je že ves dan pred zvočno s hrbtne strani močno bolelo. Dihala sem globje, in na zvočni sem v nekem trenutku tu začutila močno bolečino, dihanje pa se mi je pospešilo do tem mere, da sem z nekaj sunkovitimi dihi sprostila energijo v tem predelu in fizične bolečine so v hipu izginile.

Še enkrat se je dogajanje preselilo nazaj na področje spolne čakre. Ko so gongi dosegali vrhunec, je bil občutek ob tem nenavaden, saj sem mislila, da me bo zvok v tem predelu razčetveril na milijone drobcenih delcev, v ušesih pa mi je piskalo, šumelo, v glavi donelo, telo pa je plapolalo. Dihanje mi je zopet pomagalo, da se je energija, ki se je ponovno nabrala v predelu spolne čakre sprostila.

Ko se je zvočna zaključila, kar nisem mogla verjeti, da je vsega skupaj konec, ker se mi je soslednje dogodkov zdel neverjetno hiter. Povsem sem izgubila občutek za čas.


Zvok je deloval na fizičnem nivoju, ter naprej na ostale nivoje, kar sem močno občutila predvsem na čustvenem in mentalnem. Na koncu zvočne sem bila prijetno utrujena, glavo sem imela malce težko in polno nekih misli, občutila pa sem rahlo žalost, ki je nisem uspela povezati s konkretnimi dogodki dneva, ker je bil kreativen in lep.

Ko sem se vsedla v avto in odpelajla proti domu so se učinki zvočne zares šele začeli… Na poti je deževalo, meni pa so solze pomešane z žalostjo kar lile po licih. Sproščala se je mešanica čustev in občutenj, solze pa se tudi doma niso ustavile. Ponoči so me nekajkrat iz spanja celo zbudile. In ker vem, da je super odpuščati preteklost, preteke dogodke, občutenja in čustva, se mi ne zdi nič narobe, da se sem in tja prepustim solzam, vendar je zelo dobro najti globji vzrok in globji namen, zakaj do njih prihaja. Pred spanjem sem po metodi, ki jo uporabljam za odkrivanje vzrokov poizkušala sicer priti do vzroka ampak zaman, ker čustev na kupu je bilo preveč in glava je bila prepolna misli, da bi mi to uspelo.

Vendar sem v sanjah v noči po zvočni jasno prepoznala ta vzrok in namen dogajanja na zvočni, ter tudi jasno videla, kaj mi onemogoča, da bi se za vedno poslovila od čustev, ki so preteklost in jih v svojem življenju ne potrebujem več. Z metodo, ki jo uporabljam za čiščenje vzorcev iz biopolja sem zjutraj vse skupaj očistila in počutila sem se veliko bolje, je pa potrebno še nekaj časa, da se vsa telesa umirijo, uskladijo in povzpnejo na novo frekvenco.

Naj kot zanimivost napišem, da je zgoraj omenjen problem povezan delno z mojim dojemanjem sveta in življenja v preteklosti, delno pa z mojo mamo, saj gre za predelovanje njenih čustev in travm, ki jih je bila deležna skozi svoje življenje in jih je pestovala, namesto, da bi se jim odrekla in se jih z delom na sebi za vedno osvobodila. Velikokrat se dogaja, da v takem primeru, ko ljudje niso pripravljeni nič narediti na sebi in za sebe, na podzavestni ravni najdejo ‘žrtev’, ki se prav tako na podzavestni ravni čuti dolžna, da predeluje probleme drugih, ter je le-te ‘pripravljena’ prevzeti nase. In ker smo si starši in otroci energijsko podobni in ker nihamo na istih frekvencah zavedanja vse dokler ne prične nekdo delati na sebi, je to prevzemanje starševih problemov nase zelo pogosto in traja, dokler se tega ne zavedamo in nekaj v tej smeri tudi naredimo.


Hvala ti za te res lepe zvočne izkušnje in te najboljše zvočne v Sloveniji (to pa napiši z malo večjimi črkami, ker je pomembno :-)


JAZ ODGOVARJAM:

Naj prvo povem, da sem tudi Jaz hvaležen vam, ki pridete na Zvočne in tudi vam ki mi potem napišete vaša doživetja, ker se tako tudi Jaz precej naučim. Novost na zadnjih Zvočnih je dihanje na začetku, na zadnji Zvočni pa sem pospešeno dihanje predlagal tudi na viških, kar ima vsekakor veliko moč. Mislim, da na tak način postanejo vibracije Gonga, ki v tem primeru potujejo po zraku, še močnejše in učinkovite. Zato mislim da bo od sedaj naprej to postala naša praksa.

Da pa med Zvočno zgubimo občutek za čas je le še en dokaz, da med Zvočno odpotujemo v drugo dimenzijo, katera vsekakor nima veze s to našo fizično, ki je vezana na čas in prostor. S tem mislim, da je povezan tudi občutek, da se naše telo, kot rečeš ti, razgradi na miljone delcev.

Tudi utrujenost po Zvočni je potrdilo, da to ni le en koncert ampak kot rečem Jaz ponavadi – delavnica, ker ko se Kundalini energija prebija skozi naše blokade je potrebna energija in zato se meni zdi normalno, če smo po Zvočni utrujeni, zato je tudi po Zvočni priporočljivo pit čim več vode.

Strinjam se s tabo tudi ko pišeš, da je dobro se prepustit solzam, mislim pa, da ni potrebno, da iščemo in se ukvarjamo z globljim vzrokom ali iz kje te solze prihajajo in to podoživljat. Jaz Sem pristaš ¨tehnik¨, pri katerih se znebiš vzroka brez da ga podoživljaš in Gongi, Nauk JAZ SEM in Točka G oz Tantra so tri tehnike, ki delajo poleg drugega tudi na mentalnem telesu.

Da pa so Naše Zvočne najbolše v Slo, je težko rečt, ker za tistega ki se udeleži Zvočne npr. v Mariboru, bo v tistem trenutku vsekakor tista najbolša. Poleg tega se če ta ista oseba po Zvočni vozila do Maribora ji vsekakor ne bi bilo isto kot če se zapelje do sosednje vasi. Že tebi, ki se po Zvočni voziš eno urco se verjetno dogaja, saj si sama opisala. No verjamem, da to ni bilo mišljeno tako dobesedno. Useeno hvala za tako ¨poročilo¨

Namaste, Robi

∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞

UDELEŽENKA PIŠE:


Spet lahko rečem: ena zvočna ni enaka drugi. Vsakič novo doživetje. Vsaka prinese kaj novega. Videti je, da se vedno bolj prepuščaš vodstvu Mojstrov in drugih Bitij Svetlobe, ki napolnijo prostor. Njihova prisotnost se začuti že ob vstopu v dvorano. Mir in občutek svečanosti. Tam so in čakajo, da jih pokličemo, zaprosimo, da se jim prepustimo v služenje. Zato se mi zdi pomembno, da se zavestno povežemo z njimi in jih pokličemo.

Skozi bobnanje se je začutila energija, moč, odločnost, zaupanje. In toplota! Kako me je ogrelo. Vročina je butnila skozi moje telo tako močno, da sem slekla pulover. Dobra prizemljitev. Kljub temu se nisem mogla umiriti. Najraje bi skočila pokonci in poskakovala v ritmu bobna ter stresla vso jezo, nemir in vsa negativna čustva iz sebe. Še raje bi se preselila tja v prerije Severne Amerike in skozi ples z ameriškimi domorodci iskala tisti izgubljeni del mene, ki ga želim priklicati na površje.

Zvoki gonga so bili fenomenalni. Pričarali so občutek globine oceana. Sprva sem slišala samo zvoke, glasove in ko so priplavali delfini, sem začutila, da sem tam, kjer moram biti. Njihova igrivost me zmeraj tako razveseli, da pozabim na vse neprijetnosti. Vem, da me prihajajo učit naj skozi dih zajamem življenje in z vso polnostjo sprejmem blagoslov zvoka v svoje telo.

Višek je bil mogočen, dolg, vibrirajoč, neskončen. Še sreča, da nisem bila prav blizu gongov, ker bi težko prenesla to intenzivnost. Razbijanje mojega »vesolja« na prakoščke. Odprla sem se, razprla roke, vsa sem se predala zvoku Univerzuma in se ljubila z njim. Na tak način mi res ne bi bilo težko zapustiti tega sveta. Vendar se je v tem času verjetno v meni veliko dogajalo, saj me je nekje od znotraj začelo mraziti in stresati. Tresla sem se po vsem telesu. Nekje vmes, se je pojavila »ognjena ptica«. Videla sem jo, kako lebdi nad mano in zamahuje z ognjenimi perutmi.  Nisem še ugotovila, kaj mi je prišla povedat. Glede na to, da se je moje življenje v zadnjih mesecih obrnilo na glavo, mi verjetno napoveduje konec starega, nove začetke,….?. Nato sem se tudi sama v spirali dvignila v višine. In spomnim se močne želje po ostati tam.

Kljub vsem prijetnim občutkom so se ves čas vsiljevale tudi negativne, zmedene, težke misli. Pojavila se je želja po zbežati iz situacije, v kateri se nahajam. Občutek nemoči. Iskanje ravnovesja. Zanašalo me je sem in tja.

Flavta prinaša nežnost in lahkotnost, igrivo raziskuje in nevsiljivo polni prostor.  Čisti na svoj lahkoten način. Kot ptički, ki cel dan žvrgolijo in nezavedno čistijo prostor, ki ga mi na vse načine packamo.

In ko si končal, sem upala, da nisi končal. Bila bi še tam. Še dooooolgo. Sledil je dolg premor tišine. Nato veličastna melodija 100000ih Angelov in finalni udarec na gong. Fantastično!!! Totalno očiščenje, odpadanje plasti, rušenje zidov. Nepozabno. Kot bi se svetloba v ognjemetu dvignila iz tal proti nebu in se v obliki ogromne pahljače razpršila na vse strani.

In potem me je zmanjkalo. Zaslišala sem prijeten zvok dijiridooja,  njegovi zvoki so mi dobesedno fizično masirali stopala, verjetno zato, ker sem bila tik ob njem in me spodbujali, naj se odlepim in stopim spet na trdna tla.

Skratka, čudovito popotovanje izven dimenzije časa in prostora. Res, vsakič znova nepozabno.

Hvala vsem,

NAMASTE,