23. RUŠILNA GONG KOPEL – GIMNAZIJA 9.12.2010

UDELEŽENKA PIŠE:

Ker zvočna danes je bila… ne vem, ne morem in ne znam opisat… Ni tako močnih besed, ki bi zmogle opisat te lepote harmonij in soustvarjanj različnih inštrumentov, kjer je vse na svojem mestu in kjer ni niti enega samega tona ali zvena odveč… Če bi nekdo zapisal vse slišano v notni papir, bi se
lahko zgolj čudil nad to popolnostjo in skladnostjo vsega, kar izvabljaš / izvabljate iz vseh teh inštrumentov… človeku pa vse to vzbuja nadčutni užitek, ki ga v posamezniku lahko vzbudi le tisti, ki ima dobro povezavo navzgor in notranjo potrebo po brezpogojno dajati, se ne omejevati itd…

∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞

UDELEŽENKA PIŠE:

Kaj je bilo na zvočni drugače kot ponavadi?

Postavitev kristalnih skled je bila zanimiva. Med ljudi. Ja, to je o.k. Tako si bolj povezan z nami. Povežeš se tudi, ko greš z gongom med ljudi. Prav paše.  Paše pa tudi zvok tibetanske sklede, ki zavibrira nekje nad glavo.

V višku so se oglašali neverjetni glasovi. Kot bi bila sredi nekega indijanskega rituala. Indijanski kriki. Veliko, veliko glasov. Ples, ogenj, strast… Nov gong je res, tako kot vsak gong, nekaj posebnega. Ima neverjetno širino. Izredno mogočno in poživljajoče. Višek  ohromi celo telo tako, da ga ne čutiš več. Samo si. In to je dovolj. Ne rabiš nikogar, ker si vse.
Flavta na koncu – božanska, v kombinaciji s 100 000 Angeli.

Bobni- enkrat bi res lahko nardil pol zvočne samo bobnanje. Meni je zmeraj prekratko. Ali pa pridi bližje in mi udarjaj tik nad mojo glavo, mogoče bom potem imela končno dovolj:))

Tokrat sem bila zelo budna. Na začetku sem gledala, kako se igraš s skledami. Ja, je res kot igra. Kot otrok, ki uživa, ko se igra s svojo najljubšo igračko. Zelo z občutkom…lepo te je gledat, kako to počneš.

Ko si začel z gongom… ta ima name neverjetno čaroben učinek. V sekundi mi oči povleče nekam gor in se pojavijo barve. Bila je vijolična. In avtomatično začnem odrejat. Ampak tokrat so misli spet kar begale. Zelo težko sem se osredotočila. Vsake toliko se je pojavil glas: ne koristiš nikomur, če si v mislih. Odklopi se.
Poskušala sem stopiti s telesa, fizičnega, ta slika se je ves čas ponavljala. Kako stopam ven. Po sredini se telo odpre, jaz pa bolj svetla stopim ven. In odpadanje plasti, kot pri čebuli.

Zanimiv in grozljiv hkrati je tudi prizor, ko mi odleti glava, kot na giljotini. In glas, ki se oglaša odzadaj: umri, odidi….grozljivo. Ne vem kaj mi hoče povedati. Včasih, ko nisem v najboljšem stanju, se pojavlja tudi med meditacijo. Je glava preveč prisotna? Moram utišati misli? Je to to? Je to podoba kake inkarnacije? Ufff, bolje da se tega ne bi  spomnila…Glede na to, da zadnje mesece dnevno mantram Om namah Shivaja, ne bi bilo čudno, če bi se Šiva tako očitno in dramatično pojavil prav tu, na tvoji RUŠILNI KOPELI:)) ja, saj to bo! On je rušilec, uničevalec starega, zaključuje cikluse, daje priložnost novim stvarem. Tako lepo je pisalo nekje: bati se smrti pomeni ne razumeti življenje.

Drugače pa, kaj naj ti še rečem? Še ena profesionalno speljana Zvočna, veliko zadovoljnih ljudi, Robi ves v cvetju, poln novih idej in zamisli opravlja svoje poslanstvo. Hvala Tebi, Vam in vsem, ki Vas vodijo:))

NAMASTE

∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞

JAZ KOMENTIRAM:

Jaz mislim, da so prav naše misli tiste ki so nas pripeljale tja kjer smo, zato mislim, da v kolikor hočemo spremenit svet v katerem živimo, je potrebno začet prav na našem miselnem svetu.  In glas ki si ga slišala, mislim, da ti je hotel povedat prav to, zato tudi smrt oz rezanje glave. Ena od največjih umetnosti življenja je prav to, da znamo ocenit kaj prihaja iz naše glave in kaj iz našega srca.

Obema Hvala za komplimente, Namaste, R