18. ZVOČNA GRAD KROMBERK 26.8.2010

UDELEŽENKA PIŠE:


Zdaj se mi je glava nekoliko zbistrila po včerajšnjih gongih, čeprav še malo boli….in ti lahko kaj napišem.


Bobnanje, kakršno je bilo včeraj, moraš še kdaj ponoviti. Res dobro dene. In daj si duška, dobro ti gre. Odpelje nekam v stepe…PRVINSKOST, narava, širna prostranstva, svežina, konji,…


Med bobnanjem sem začutila noge!!!… te so  moja šibka točka. Ne čutim jih dovolj, zato preveč sanjam. Nisem prizemljena. Včeraj pa so bile težke in po njih je tekla rdeča zemeljska energija. Dober občutek! Toplota se je iz nog počasi selila v višje predele in jih polnila. In v predelu trebuha, maternice, se je pojavil en tak prijeten občtek. Ne samo na fizičnem, vključeno je bilo celo telo na več nivojih.


Med viškom vsakič močneje občutim tisto maksimalno, vseobsegajočo LJUBEZEN, kolikor je je pač moje telo sposobno sprejeti. Ne vem, če je to že tisto pravo Brezpogojno, je pa BOŽANSKO. Celo telo je dobesedno v predajajnju. Roke se kar same razprejo, srce se odpira, oči kar odnaša gor, dih se max upočasni in včasih se mi zdi, da več ni potrebno dihati. No, zadnjič sem bila v takem stanju brez dihanja verjetno kar precej časa, ker potem, ko sem se zavedla, nisem mogla vdihnit. Pravzaprav sem zelo težko ponovno zadihala. Verjetno bi bilo lepše ostati tam, kjer sem bila:)), pa telo ni pustilo. Zanimivo, prijateljica mi je danes rekla, da se ji je točno to včeraj prvič dogajalo-da ni čutila potrebe po dihanju in da je tudi ona težko ponovno vdihnila.

Spet drug višek pa lahko sproži hitro in sunkovito dihanje. Verjetno gre za predelovaje različnih stvari, blokad,…Čeprav se zadnje čase pogosteje dih umirja. Skratka, energija prodira v vedno globje plasti. Zamere se topijo, blokade izginjajo. Včasih mislim, da se mi v življenju nič ne premakne naprej. In potem nenadoma opazim, da na določene stvari gledam popolnoma drugače, kot sem pred enim tednom. To pomeni, da vseeno grem naprej. In da lahko s tem, ko nekih zamer ni več in se odnos sprosti, pustim staremu, da gre. Vendar spustiti staro…to, je spet nova zgodba. Odvisnost in navezanost. Ja, včasih se kar težko premaknemo iz neke pozicije, četudi smo jo že zdavnaj izživeli. Vse ob svojem času.


Lepo je bilo, da sta zaključila z didjiridoojem, saj je pomagal prizemljiti.


Hvala Ti ….



JAZ ODGOVARJAM:


No, me veseli, da je nabava drugega “Šamanskega bobna” dosegla namen. Ta ni iz živalske kože ampak iz umetne mase in zato je odporen na vlago in temperaturne spremembe, ker s prejšnjim je bil problem ravno v tem, da ko je prišel večer, “me je pustil na cedilu”. Namen oz eden od namenov Šamanskega Bobna je prav prizemljitev in če si tako čutila, težo v nogah, je to odlično.

Potem pišeš, da v drugem višku… energija prodira v vedno globje plasti…. To je to, to je moj namen. Začeti iz nule – v ta namen služijo Tibetanske in Kristalne sklede, ki nas hkrati umirijo in spravijo v alfa stanje in počasi stopat višje in višje ali pa globlje in globlje, tja kjer je potrebno kaj očistit . Potem pa, ko smo na nek način že tam kjer naj bi se začelo čiščenje in rušenje vseh nepotrebnih stvari začnejo Gongi. In seveda tudi z Gongi začnem na nežen način – skokice, potem postopoma preidem na močnejše Zvoke kateri rušijo. Ravno ta vibracija je tista ki ruši, ravno tam kjer je treba, ruši tisto kar smo si z leti, z življenji po nepotrebnem naložili na naša telesa. In zato tudi na koncu Zvočne vedno rečem: Jaz Sem končal, Zvočna pa se je šele začela, ker se vse to začne dogajat na višjih telesih, je potreben določen čas, da pride do našega najnižjega fizičnega telesa. To je kar se tiče nas, kar se pa tiče naše kolektivne zavesti vseh nas na planetu Zemlja, je potrebno še več časa, ker vsak ki pride, na katerokoli delavnico, nekaj dobi in to hote ali nehote “nese” v svet in drugi to hote ali nehote sprejmejo – začaran krog, ampak več kot bo takih Ljudi ali pa Energijskih Polj, ki bodo širile Luč na planetu, vedno lažji bo preskok v Novo Zlato dobo, ker mati Zemlja bo zmeraj lažje čistila tisto kar smo skozi tisočletja umazali.

In na koncu ja, paše, ko pospravimo u našem podstrešju, da nas dvigalo pripelje spet dol – temu med drugim služi Didgeredoo.

Hvala ti za tvoje doživetje, ker verjamem, da bo marsikomu pojasnil kaj je sam doživljal/a.


Namaste, R

∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞

Živio, Robert!

Še vedno mi v ušesih odmevajo tvoje besede, ki si nam jih tisti večer posredoval tik preden si se posvetil Zvočni kopeli :
VDIHUJTE LUČ, IZDIHUJTE LJUBEZEN
Te besede so se kar potopile vame, ker so imele čarobno moč. V trenutku se je vzpostavila dovolj visoka vibracija, ki se je potem preko vseh zvokov sorazmerno stopnjevala skozi cel večer. In te odpeljala do tvojih globin …
Naše življenje pa je spekter vseh barv. Vedno se nekako mešajo vse barve. Včasih kaj temnega, pa nato se nariše tudi kaj zlato rumenega. In mislim, da je velika umetnost življenja prav ta, da sprejmeš vse nianse. Čeprav je vedno zelo težko, ko se nad tabo zgrnejo črni oblaki. Ko se mimogrede aktivirajo negativna čustva. Ki lahko postanejo za povrh še močno razdiralna.
Ampak ljudje smo si različni. Vsak si pri sebi ustvari svoj model. Če deluje, ali ne, se slej ko prej pokaže. Že vprašanje, zakaj se ravno meni to dogaja, je prvi znak, da moraš pri sebi nekaj narediti ali pa spremeniti. Kaj boš naredil, pa je odvisno, koliko volje, moči in vztrajnosti si pripravljen vlagat na tej poti ”rasti”. Pred nekaj leti sem v neki ne vem več kateri knjigi prebrala, da kadar se ti poraja vprašanje, ki ga ne razumeš, se moraš vedno potrudit, da nanj odgovoriš. Pa naj traja, kolikor hoče. Ko ti uspe, pa je zadoščenje veliko. In mislim, da je to tisti čar, ki te požene naprej. Ker najpomembneje se je naučiti, da se celo življenje učimo. Ker kot pravijo: modrost vedno prihaja boleče in po kapljicah.
Še eno veliko spoznanje, ki sem ga skozi ta leta odkrila je tudi, da karkoli slabega se mi je zgodilo, je bila samo posledica mojega prepovršnega poznavanja same sebe. Čisto drugače sem odreagirala, če sem pot iskala izven sebe, namesto v sebi. Ker vsi zakladi so v nas, le do tja je treba priti.
A življenje gre dalje.Vsak dan smo tudi obkroženi z raznovrstnimi zvoki. Jim bom rekla kar hrup. Obupno. Še bolj obupno pa je, ker delujejo nate negativno. Ker vse absorbiraš, če hočeš ali ne in se tega niti ne zavedaš. In potem nas Ti povabiš na Zvočno kopel, ki je popolno nasprotje ostalim zvokom. Deluje tako blagodejno. Ko ti sveti zvoki vstopijo v telo, se sproži tista globoka masaža, ki vse tako čudežno uravnava. Prav vsak instrument se te dotakne. Od bobna preko gongov in … do dedžiriduja. Ampak se mi zdi, da sem ujela nov zvok. Zvok žabice. Ki menda simbolizira preobrazbo duha.
Kakšen fajn občutek pa je, ko se zjutraj zbudim in imam na voljo dve možnosti : lahko izberem, da bom imela lep dan ali pa slab. Izberem kar ta boljšo varianto. Se splača. V službo pridem vsa nasmejana. To je zame zadosti visok prag, da me okoliščine take in drugačne ne spravijo na kolena (kot so me nekoč). Še boljši občutek pa je, ko veš, da to prihaja iz tebe, ker se je tam v tebi le nekaj spremenilo in uravnovesilo. Se pravi, da se je posvetlilo. Potem se črni oblaki kar razpršijo in ven pokuka sonce …

Naj zaključim

Kako je lepo, ko kdaj odkrijemo nova spoznanja…
Vedno se nam lahko to zgodi.
In res, vrata se res včasih zaprejo … Ni potrebno jokati pred njimi … morda so kje odprta kakšna druga … ali pa okno …
Včasih lahko pa tudi pokličemo … Pa kdo pomaga odpreti … In vstopiti !

Helen Keller

Lepo se imej

(P.S.

Pa dan izkoristi kar se da. Jaz sem ga že delno. Sem videla veverico)

∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞∞